www.elektron.si

[Andrej64]

Torej vidim, da vas je tu kar nekaj, kateri imate mogoèe kaj veè izkušenj kot jaz v izdelavi ojaèevalcev. Do sedaj nisem imel problemov z izgradnjo le teh, tokrat pa se je pojavil kar nadležen problem. Zadeva sicer deluje (tudi v kombinaciji s predojaèevalnikom), zvok je zelo lep, vendar pa zadeva brni. Stric Goolge pravi da naj bi bil to problem z masami, kot da ni dobro ozemljeno, vendar sem se jaz tega problema lotil že na 1001 naèin in noben ni pomagal. Tudi èe predojaèevalec odklopim zadeva še vedno brni. Praktièno vsak kabel, ki ga priklopim na ojaèevalec deluje kot antena in brni. Èe ga odklopim je zadeva tiho, kot mora biti. Prav tako brnenje izgine èim odklopim trafo (napajanje iz kondenzatorjev).

Bi se morda sanjalo kje bi lahko bil problem?

Ojaèevalec je narjen po tej shemi in tiskanini, èe kaj pomaga:

[andro]

Pozdravljen Andrej64

Najprej me zanima ali je to (po tvoji presoji) nizkofrekvenèno (npr. 50Hz) ali visokofrekvenèno brnenje? Si poizkusil meriti izhod z osciloskopom? MOSFET ojaèevalniki so ponavadi precej obèutljivi na VF, zato na vhodu zahtevajo precej izpopolnjen filter (2 reda), ki prepušèa samo nam slišne frekvence.
Ali je predojaèevalnik tudi tvoje izdelave?
Ali je vezje ojaèevalnika že v ohišju ali samo tako se reèe "na ponku". Èe je že v ohišju lahko, da si tam naredil kakšno napako. Noben konektor se ne sme držati ohišja, ki mora biti ozemljeno.
Poskusi vhod kratko skleniti z maso in poroèaj. Jaz v ta namen uporabljam poseben, doma izdelan kratkospojni moški èinè za poslušanje t.i. notranjega šuma ojaèevalnika. Glasnost dam na niè, v vhode vtaknem kratkospojne èinèe in dodam glasnost. Iz zvoènikov se zasliši t.i. hiss, ki je v grobem reèeno posledica odstopanj v linearnosti elementov in slabe izdelave plošèice.
Pojdi še enkrat skozi projekt, preveri vrednosti elementov, sigurno se bo našla napaka.

LP

[protoncek]

A imaš kondenzatorje preko vseh 4 diod na graetzu ? Èe jih nimaš, potem lahko brnijo diode. 100 nF prikljuèiš iz plusa na oba ~, pa iz minusa na oba ~.
Drugo je prikljuèek za zvoènik - èe se tišèi ohišja lahko brni, posebej èe imaš ohišje kje drugje tudi prikljuèeno na maso.

[BrezC]

Èe brni pomeni da slišiš omrežni brum in zadeva ne oscilira. Niè nisi objavil kako imaš narejen usmernik in povezane plošèice v ojaèevalniku.
Pa bom Å¡e 101 napisal osnovna pravila:

1. vhodni chinch konektorji izolirani od ohišja
2. izhodni konektorji izolirani od ohišja
3.masivna centralna masna toèka
4. od konektorjev za zvoènike mase direktno na centralno masno toèko
5.od plošèice ojaèevalnika en kabel direktno na masno toèko.
6.vhodna masa direktno z chinch na plošèico ojaèevalnika - oplet koaksialca.
7.vse povezave mase v usmerniku z debelo žico, masivni kontakti za èimmanjšo upornost.
8.Pocini komplet plošèico, malo debelejši nanos cina na povezave mase nikoli ne škodi, tudi tam kjer teèe veèji tok ne.
9. Centralna masna toèka ne sme biti na povezavi med gladilnima elektrolitskima kondenzatorjema. Tista povezava mora biti debela, res èimmanjše impedance.
10. Kable z trafa na gretz in z gretza na kondenzator držati stran od signalnih kablov, teèi morajo ob kovinskem ohišju..
7. toèka je najvažnejša..

[Andrej64]

Najprej hvala za odgovore.

Ja, glede na to, da je veliko vprašanj bom nalepil kar nekaj slik, ker se mi zdi da se iz tega še najbolj razbere situacija. Osciloskopa sicer (še) nimam, sem se pa nekaj igral z nekim programom, kateri izkoristi zvoèno kartico kot osciloskop. Rezultati se mi zdijo kar v redu...

Predojaèevalnik je narejen po tej shemi:
http://sound.westhost.com/project97.htm
Je v dveh delih tako kot na shemi (tonske kontole na eni plošèièi, glasnost na drugi, sestavljeno v sendviè). Probleme s predojaèevalnikom sem izkljuèil, ker se brnenje pojavi vedno ko prikluèim katerikoli avdio vir, samo da je na malo daljšem kablu.

Vse skupaj je montirano na ogrodje ojaèevalnika že kar nekaj èasa.

Probleme z elementi na samem ojaèevalniku sem tudi nekako izkljuèil, ker je to stereo ojaèevalnik tako da ime 2 identièni konèni stopnji in pri obeh je isti problem. Vsaka konèna stopnja ima tudi trimer za nastavljanje glasnosti; èe tega zmanjšam problem seveda izgine. Tudi vhod sem že kratko sklenil in problem izgine, ÈE ni nanj medtem priklopljenega kakšega kabla. Kot sem že omenil mi deluje zelo podobno anteni, kljub kratko sklenjemu vhodu.

Nekaj mi pa ni jasno ker nekateri omenjate, da se konektorji ne smejo držati ohišja, kaj je s tem mišljeno? Signalni del imam speljan na skupno maso, ker nevem kako bi drugaèe izvedel samo maso - ozemljitev. Pravtako imam povezane mase iz toroida (40-0-40 in 12-0-12 (napajanje predojaèevalnika)). Paè vse mase so na skupnem potencialu - ohišju. Sedaj nevem ali sem ga tu kje polomil, samo pomoje da je to v redu rešitev.

Sam se nekako mnenja, da je problem nekje v napajanju oziroma je povezan z omrežjem, ker samo od tam lahko motnje pridejo. Kot sem že omenil, èe je ojaèevalnik priklopljen na enosmerno napetost tega ni.

Spodaj je še nekaj slik kako približno izgleda to brnenje frekvenèno in napetostno.

[Andrej64]

Dodajam še nekaj realnih slik za lažjo predstavo, èe kaj pomaga...

Trenutno je še vse bolj "razmetano", tudi okvir je že malo zarjavel. Ko (èe) bo stvar delovala ga bom dal pocinkat ali pa ga bom prebarval (je železen).

Z maso sem se nekaj že igral, vse sem povezal na isti potencial s pomoèjo krokodilèkov, ampak rezultal je bil vedno isti.

[BrezC]

Nekaj malega bo utihnilo (ali se še poslabšalo) ko boš zadevo pospravil pod pokrov..

Kar me je zmotilo je plošèica usmernika, tam imaš 6 kondenzatorjev in tam je ponavadi problem, ali na povezavah mase med njimi ali upornost na žicah ki pridejo na to toèko. Sam nikoli ne uporabljam takih majhnih konektorjev, predlagam ti da se skoncentriraš na to plošèico, vse kar gre nanjo mora imeti èimmanjšo upornost, èe teh žic ne nameravaš velikokrat odstranjevat potem jih raje pricini, kot da uporabljaš konektorje..Tam blizu te plošèice bi morala biti tudi centralna masna toèka, v bistvu vijak na katerega pridejo privijaèeni kabel èeveljèki..Ampak ne govorim o M4 vijaku ampak kaj bolj masivnega.
Presek kablov mase naj bo minimalno 2,5mm2, to je res minimum. Tisti ki gre na sredinski odcep trafa (èe rabiš samo en gretz) pa minimalno 4mm2...
Poslikaj plošèico z gladilnimi elektroliti še od spodaj, mislim da nam bo marsikaj jasno..

Signalni kabel ne sme biti speljan na skupno maso, ker so tam najveèji tokovni sunki in nihanja napetosti, oplet signalnega kabla gre skupaj s signalom na plošèico ojaèevalca.

Na skupno masno toèko gre: sredinski odcepa toroida, masa s plošèice gladilnih elektrolitov (vse min. 4mm2), masa zvoènikov (2,5mm2), mase ojaèevalnikov (1,5mm2), masa z elektrolitov usmernika predojaèevalnika (1,5mm2), sredinski odcep napajanja predojaèevalnika..
Debelina žic je le orientacijska,odvisna od kapacitete elektrolitov in moèi ojaèevalca.

Ozemljitev ne gre na skupno masno toèko, privijaèi jo pri uvodnici omrežnega kabla..

Izgleda da bom moral enkrat poslikat moj amp, kako se te zadeve reši pravilno..V glavnem èe vse prav povežeš šuma ni slišat..Sicer ground loop bo vedno obstajal zaradi povezav ozemljitve na 230V omrežju, ampak tudi to se da loèit tako da centralno masno toèko loèiš od ohišja in jo povežeš z ozemljitvijo preko paralelno vezanega upora 10 ohm, 100nF kondenzatorja in dveh antiparalelno vezanih 5 A diod, ampak to pusti za kasneje..

[Andrej64]

Å e enkrat hvala za odgovor.
Glede mase sem razmišljal kako bi se lotil, da bi jo loèil od "napajalne" mase, ampak v obeh primerih, tako pri predojaèevalcu kot pri ojaèevalcu sta signalni in napajalni masi povezani. Zdaj, èe je to tako izvedeno se mi ne zdi smiselno loèevati mase, ker so v vsakem primeri povezane, ali paè .
Kabli od usmernika do elektrolitov so ravno 2,5mm2, èe se ne motim (mehka žica), samo èe praviš, da je to skoraj premalo, bom malo pogledal za kakšno debelejšo. Glede masne toèke sem se pa tudi malo zamislil, ker je bolj na robu samega ohišja. Se mi zdi, da jo bi bilo res boljše prestaviti kam bolj proti sredini. Samo tukaj nastane en problemèek. V sredini namreè ni nobenega bolj masivnega kovinskega dela kamor bi vso zadevo pritrdil.

Me pa še zanima, èe kdo ve, kakšna je razlika èe uporabim en gretzov mostiè za usmerjanje simetriène napetosti, ali pa èe uporabim 2 - za vsako linijo svojega in nato združim mase.

In še slika spodnjega dela plošèice z elektroliti. Malo slabše se vidi, ker imam spodaj že pripravljen nosilec še za napajalnik za predojaèevalnik. Tega trenutno napajam "od zunaj". Plošèica je roène izdelave tako kot vse ostale, zato mogoèe ne izgleda tako "lepo".

[BrezC]

Obvezno jo pocini, že zaradi korozije, sedaj pa izraèunajmo presek povezav, kot jo vidi gladilni elektrolit, èe je širina povezave 20mm (od oka) *35um debelina bakrene folije=0,7mm2. Tu pa je tvoja težava. Vedno in res vedno pocini povezave po katerih teèe velik tok, ter povezave mase.

Pocini in poroèaj..

[andro]

Odgovarjam ti na vprašanje o konektorjih, ki se ne smejo držati ohišja:
Pojdi v elektro trgovino, in si kupi pozlaèen ženski èinè konektor za v panel. Zraven dobiš dve plastièni podložki. Ena pride znotraj ohišja, ena zunaj. Na eni je nekakšen rob, ki meri 9,5 mm, kar je tudi diameter luknje. Luknja mora biti popolnoma okrogla, da se plastièna podložka tesno prilega. S tem maso konektorja fizièno loèimo od ohišja, ohišje pa vežemo na ozemljitveni vod šuko vtiènice. Tudi konektorji za prikljuèitev zvoènikov imajo nekakšen rob in so prav tako loèeni od ohišja. Žal cenejši èinè konektorji teh plastiènih podložk nimajo in jih moramo drugaèe loèiti od ohišja ( s plošèico pertinaksa). Prilagam sliki razstavljenega èinè konektorja in izgled njegove montaže.

[andro]

BrezC, fino bi bilo, èe bi objavil kakšno slikco svojega ojaèevalnika .

[Andrej64]

@andro:
Omenjene konektorje že imam samo, tako da to ne bo problem. Finta je edino v tem, da sta signalna in napajalna masa (ohišje) povezani že na tiskanini od ojaèevalca in preojaèevalca. Sicer sem pa skupne mase zasledil veèini samogradenj, tako da nevem kako naj bi bila signalna masa sploh loèena od ohišja oz. napajalne mase. Torej, èe uporabim te konektroje v nobenem primeru ne bom niè pridobil / izgubil kar se tièe mas, tako da (vsaj v mojem primeru) nevem kako bi izvedel loèitev signalne in napajalne mase.

@BrezC:
Odlièen predlog in izraèun. Sam se nikoli nebi spomnil kaj takega. Pospajkam in poroèam, èeprav sem jo zaradi korozije že polakiral. No na sreèo je tak lak, da se ga da lepo pretopiti in spajkati èez.

Pa da ne bo še kakšnih nejasnosti bom prilepil cel projekt ojaèevalca - konène stopnje po katerem delam:
http://users.volja.net/bluetooth/200W%20Mosfet%20Amplifier%20Module.rar

[BrezC]

Saj ni problem v povezavah mase elektrièno gledano, problem je v ground loopu in impedanci povezav. Masa je referenèni napetostni potencial ojaèevalca in predojaèevalca in mora èimbolj 'stat pri miru', se pravi, da mora biti padec napetosti na teh povezavah èimmanjši, kar pa ni lahko doseèi, ker po doloèenih masnih povezavah teèe velik impulzni tok (gladilni elektroliti)..Èe je to slabo izvedeno potem teèe tok usmernika tudi po signalni masi, med napravami, posledièno dobimo brum, oscilacije ipd..
Problem je v najveè primerih ground loop zaradi ozemljitvenega vodnika, sploh èe je v igri veè loèenih naprav..Ampak se da tudi to rešit..

[andro]

Andrej64 nekaj dela imaš. Najprej ojaèaj plošèico z elektroliti. Skupno ozemlitveno toèko prestavi èimbolj na sredino in nanjo poveži kar je zapisal BrezC:

Na skupno masno toèko gre: sredinski odcep toroida, masa s plošèice gladilnih elektrolitov (vse min. 4mm2), masa zvoènikov (2,5mm2), mase ojaèevalnikov (1,5mm2), masa z elektrolitov usmernika predojaèevalnika (1,5mm2), sredinski odcep napajanja predojaèevalnika..

Loèevanje mase ohišja in signalne mase praviš da ni izvedljivo. Misli o tem pri naslednjem projektu.
Kar se pa tièe uporabe enega ali dveh gretzev je pa pri meni tako: èe vidim, da je naèrt ojaèevalnika dober in da bi se dalo iz njega iztisniti kaj veè, potem riskiram kakšen ekstra euro in uporabim dva, drugaèe pa enega. Nisem pa nikoli delal kakšnih meritev in se nisem posebej poglabljel v to, tako da...

LP

[BrezC]

Še par obljubljenih slik od mojega ampa, 4x25W A klasa, Toroid je elektromagnetno in elektrostatsko zašèiten, se vidi plehnat ovoj in ozemljitvena žièka. Hladilna rebra so 36 x 20 x 7cm, teže ampa ne bi vedel, od oka kakih 20kg, Gladilna elektrolita sta 2x120.000uF...
Ogrevanja v sobi ne rabim veè...



Aja, ni naprodaj...

[BrezC]

Še lampaš, slikan samo od zunaj, je težaven za razstavit...2 x 12AX7, 2 x EL34, trafo 300VA, dušilka, dva tonska trafa od ASV, cca 660uF gladilnih pri 412VDC napajanju..

[BrezC]

Pa èeprav je offtopic, ko sem ravno slikal objavim pa še zadnji projekt stereo 3way 24db/oct kretnica z USB DAC, da se vam malo sline....

No, dovolj sem smetil temo..

[andro]

Lepo! Kar malce sem od zavisti.

[Andrej64]

Èe bo kakšna dodatna slika še kakšnega drugega ojaèevalca v temi, nebo niè narobe. Škodit ne more.

Vidim pa da si se lotil izdelave USB "zvoène kartice". Nekaj takega sem se nekaj èasa lotil tudi sam (v mojem primeru mislim da je bil èip PCM2702), ampak je zadeva delovala nekam èudno oz. sploh ne, ker sem plošèico risal na roko, tako da je nekje najvejetneje prišlo do kratkega stika.
Prav tako sem kakšen mesec nazaj spravil izdelovati pravi DAC (192kHz/24Bit), vendar se je spet vsa stvar ustavila pri spajkanju še manjšega èipa na na roko narisano plošèico. Tokrat sem èip dal na podnožje, a vseeno je zadeva tako majhna da ne dobim primerne plošcice. Sam sprejemnik pa naj bi deloval, saj je bil tudi sam èip veèji. Moram poiskati kak drug DAC, kateri bo ohišju SOIC in ne v TSSOP kot je bil ta, in zadevo na novo skonstruirati.


No, nazaj k mojemu problemu. Zadevo sem pospajkal, problem pa še vedno ostaja nespremenjen. Jakost brnenja se ni niti malo spremenila, èeprav sem že skoraj upal da je to rešitev za moj problem. Je pa en zanimiv pojav katerega sem že na zaèetku pozabil omeniti. Ko dam jakost glasnosti na predojaèevalniku do konca brnenje praktièno izgine, pojavi pa se nekaj znanega bruma, kot da nekaj ni dobro ozemljeno. Ojaèevalnik je seveda ozemljen. Nivo bruma se malenkost zmanjša, èe se dotaknem ohišja ojaèevalnika ali pa recimo gumba za glasnost na predojaèevalniku, ki pa je tudi kovinski.

Zanima me pa še nekaj; oba omenjata, da imam pretanke kable. V redu, najverjetneje so, vendar zadeva v pripravljenosti ne porabi veliko toka, tako da po moji logiki tudi èe so bolj tanki kabli, bi mogla zadeva delovati brez brnenja (vsaj dokler je tok majhen), ali pa se paè motim

Se bom pa lotil še centralne ozemljitvene toèke, ko boš èas. Tukaj moram malo bolj premislit kako se je bom lotil, ker na sredini nimam ravno kakšnih masivnih kovisnkih delov, kjer bi lahko izvrtal luknjo in izvedel ozemljitev.

Spodaj pa tokrat še malo bolj kvalitetna slika kako sem zadevo pospajkal. Cela "operacija" je trajala eno uro, ker je bilo potrebno res veliko cina in gretja. Sama plošèica trenunto izgleda grdo, ker kot sem že rekel sem plošèico že prej zašèitil z lakom, tako da sem moral spajkati èez.

[Andrej64]

Vprašal bi še za eno mnenje. Glede na to da pri izbiri lokacije za centralno masno toèko nimam kaj dosti izbire sem doloèil dve mesti kjer bi jo jaz "postavil". Sedaj me pa zanima èe je primerna lokacija, èe ni potem pa... Mogoèe kakšen predlog. In še ali je tista aluminijasta plošèa, ki je v osnovi nosilec za toroid primerna za maso glede na to, da je "prišraufana" na železen okvir?

Veè na spodnji sliki...

[BrezC]

Ok, sedaj vzemi alkohol in plošèico spucaj, èe ne gre drugaèe pa z acetonom, ker tisti flux grdo zgleda..
Nato se loti centralne masne toèke in debelejših kablov, Ker je na centralni masni toèki le ena matica, kabel pa pride nanj preko kabel èeveljèka ne rabiš konektorjev na plošèici z elektroliti, jaz se takih konektorjev na povezavah kjer teèe veèji tok izogibam..Sicer zgledajo lepo in omogoèajo hitro sestavo/razstavo, ampak pri brumu ne pomagajo. Prav tako na preampu veselo delujejo kot antena za VF, EMI in RFI motnje. Povezave signala morajo biti oklopljene in èimkrajše. Naprimer pri mojem ojaèevalcu je pot signala na plošèici z feedbackom vred krajša od 4cm, na tvoji plošèici je ziher dvakrat veè..

Aja, si pocinil tudi druge plošèice? Èe jih še nisi je sedaj idealen èas za to. Po cinjenju jih lepo spucaj z alkoholom, morajo biti èiste kot solza.

Brum lahko pride tudi èe imaš previsoko vhodno upornost ojaèevalnika ali predojaèevalnika, poglej shemo, na predojaèevalniku imaš 100K vhodno upornost, kar ni standardno, zamenjaj z 47k ali 22k, pri zadnji vrednosti moraš popazit da basi ne upadejo, èe je kak loèilni kondenzator na izhodu sourca.

Pa na ojaèevalcu vhodni kondenzator zamenjaj z folijskim od 2.2uF, tisti tam ima nekam majhno vrednost..

Na izhodu predojaèevalnika imaš 2.2uF , na vhodu ampa pa 10K potenciometer, tu je spet slabljenje basov kar konkretno, poveèaj vrednost potenciometra ali kondenzatorja, raje slednje...

Na splošno se mi zdi da je v predojaèevalniku preveè uporov reda 100k, kar za šum ni preveè dobro, mislim da bi bilo boljše, èe bi se zadeva preraèunala nanovo..Sploh tisti 100k potenciometri mi niso všeè, vsaj jaz sem imel pri samogradnjah probleme okoli operacijskih ojaèevalnikov, èe sem uporabljal upore vrednosti 100k in veè..Celo vezje postane zelo dovzetno za zunanje vplive, vsaj tak obèutek sem dobil..Sicer Rod Elliot je priznan ustvarjalec, ampak ta preamp je malo mim..

[BrezC]

Izbira masne toèke ni toliko važna. Kar je pomembno je da ni blizu ozemljitve in da je èimbližje ali vmes med trafom in gladilnimi elektroliti, da so povezave mase èim krajše. Povezave mase morajo bit èimkrajše in èimmanjše upornosti. To je bistvo.
Uporabi masivne kabel èeveljèke, ne stiskat kabla gor ampak ga pricini, ampak res pazi da ne bo mrzlih lotov, pri cinjenju debelejših kablov na kabel èevelj je treba kar dobro ogret spajkalnik in ne šparat pri cinu. Tisti del kabel èeveljèka ki nalega na drugega oz. na vzmetno ali zobato podložko pa oblepi z izolir trakom da ti ga cin ne zalije.. Èez daš termoskrèno cevko pa je..Mislim da sem zadeve dobro poslikal na mojem ampu, tako da si slike dobro oglej. Mislim da imam vijak za centralno maso M6 , èe ni celo veèji, nisem ziher..

[BrezC]

Sploh pa, ko sem pogledal razpored elementov in povezave na plošèici ampa me je kar zaèudilo. Tisti ki je risal to plošèico nima blage veze.. dat vhod ampa par mm od izhoda je kakor da bi prosil za oscilacije, pot signala je cela antena od 10cm ali veè...Kolikor se mi je shema zdela ok, je plošèica zaniè..Ok, èe ti dela ti dela, potrkaj po lesu, ampak jaz po tej plošèici ne bi delal..Me spominja na famozni 250W amp v S.E. ki je bil milo reèeno oscilator žage..Èeprav je ta shema parkrat boljša od tiste..

[Andrej64]

OK. Bom odstranil napajalne konektorje, zamenjal kondenzatorje in upore, ter trimer na ojaèevalniku. Potem še na novo naredim centralno ozemljitev in poroèam. Mogoèe bo tokrat trajalo malo dlje, ker sem trenunto bolj na tesnem s èasom.
Glede 100k uporov na predojaèevalniku... V samo shemo se nisem kaj dosti poglabljal, sedaj pa vidim da so ti 100k upori skoraj v vseh primerih vezani na maso. Èe jih zamenjam s 47k (ali 22k ?) ali se bo poznalo kaj na ojaèenju ali èem drugem ali bo vse skupaj ostalo enako. Sem še bolj zaèetnik pri tem. In pa še ali je dobro, da sta na signalni poti kar tako dva kondezatroja zaporedno vezana? Šele sedaj sem opazil da je že en na izhodu predojaèevalnika (2,2uF) en pa je na vhodu ojaèevalnika (470nF). No slednji deluje kot nizkopasovni filter, vsaj kolikor sem razbral iz texta. Potem je vseeno, èe odstranim še C2 (1nF) in R2 (1k) iz ojaèevalnika in tako v bistvu odstranim cel filter.

EDIT: Sam sicer še ne znam sestaviti ojaèevalnika iz niè, zato sem sluèajno našel in uporabil tole shemo. Ker je bil zraven že narisan PCB je bilo še toliko boljše. Ker nimam ravno veliko izkušenj se paè zanašam na èlanke iz kakih reivj in podobnega, ter na dokaz da je zadeva že sestavljena in deluje.

[BrezC]

R1, R2 in C2 morajo ostat v vezju!
Ker imaš nastavitev glasnosti v predojaèevalniku trimerja RV2 ne rabiš, Ker imaš v izhodni stopnji predojaèevalca kondenzator , ga naèeloma v ojaèevalcu ne rabiš (C1)...

R101 in R201 daj 47k, 33k ali 22k...

VR4A in VR4B daj stereo logaritemski potenciometer, vrednosti nižje od 50K, tudi 10K je èisto dovolj, kar paè imaš ali dobiš, samo za tega se splaèa dat veè, ker hitro zaènejo šumet. Namesto tega lahko investiraš v atenuator s preklopnikom, je znatno kvalitetnejša zadeva.

[Andrej64]

Trimerja vem da ne rabim in ga imam namen odstraniti, ko bo zadeva delovala tako kot je treba. Do takrat pa naj kar bo ker vèasih prav pride da zmanjšaš nivo vhodnega signala, da ne zabije zvoènikov do polne glasnosti.

R101 in R201 bom zamenjal s 47k upori (razen èe priporoèaš še nižje), potenciometer za glasnost že imam, je logaritemski, ker pa sem ga že nabavil je 100k, je pa zelo dobre kvalitete. Nabavil se ga v Conradu za ~17€, ostale potenciometre imam še "navadne" in jih imam tudi namen zamenjati, spet, ko bo zadeva delovala tako kot mora. Te bom vzel vrednosti 22k.

[andro]

Praviš, da se brum spremeni, ko se dotakneš ohišja; kar je po svoje razumljivo, ko je signalna masa na ohišju. Loèi ali pa boš imel ves èas težave. Posledièno s tem odstrani kondenzator mislim da C7 100nF (slabo se vidi) in raje veži dva taka kondenzatorja èez elektrolite - na vsako vejo enega. Toèko skupne zvezdne mase pa moraš itak izolirati on ohišja.

[BrezC]

Je pa res tudi da se z poskušanjem najveè nauèiš, kar se izganjanja bruma tièe je v veèini primerov tudi 'trial and error' faktor. Nekdo ima tišino iz prve, kdo drug pa se matra s tem 10 ur da ga dene v red...

Signalna masa prej ali slej pride v kontakt z power maso, to je neizogibno, kar je važno je da po njej teèe samo return vhodnega signala, ne pa tudi še kak drug tok..

Brum je možen tudi zaradi prevelike vrednosti kondenzatorjev na gretzu, 0.22uF je res velika cifra.Orientacijske vrednosti znašajo od 2,2nF do 100nF - keramièni ..Za vf bypass so boljši keramièni kondenzatorji od teh velikih folijskih, tako na gretzu kot preko gladilnih elektrolitov.

Kar ti lahko še priporoèim je da daš - in + linije z gretza na elektrolite skozi veèje feritne obroèke (v bistvu morajo biti 'powdered iron' ne ferit-poprobaš z magnetom), lahko narediš tudi kak ovoj, ne bo škodilo prav niè. Lahko uporabiš tiste na 230V vhodu odsluženih raè.napajalnikov, samo navitja porežeš proè..

C7 na ojaèevalcu je standardna komponenta, ne priporoèam odstranitve v nobenem primeru.

Kar se centralne masne toèke in ohišja ter ozemljitve tièe, je vèasih res bolje loèit centralno masno toèko od ohišja, jaz jo imam loèeno, vendar z ozemljitvijo povezano preko paralelno vezanih uporov 10ohm, 100nF kondenzatorja in dveh diod 5A vezanih vsako v svojo stran, kot je na Elliotovi strani, se mi zdi da je tako bolje...

[horvi]

[BrezC]

Projekt za DAC je bil objavljen v reviji Elektor, sam sem le modificiral ponujeno plošèico, nisem delal po objavljeni shemi, v bistvu sem dodal kar nekaj izboljšav, nekaj izpustil,...Na internetu je kar nekaj forumov z usb dac projekti, ki so res v špici high-enda, vsaj po konstrukciji in uporabljenih materialih, ti priporoèam malo branja preden se podaš v te vode, tisto kar je objavljeno v elektorju je le kopija od application notes proizvajalca burr-brown, da pa se narediti znatno bolje.....

Od linkwitz-riley aktivne kretnice je bilo vse zapisano v reviji S.E.
Lep projekt je tudi na strani od Rod Elliota. Seveda jaz ne bi bil jaz èe ne bil zadeve spravil na višji nivo, dvostransko plošèico sem zrisal in naredil sam, uporabil dosti boljše operacijske ojaèevalnike, skratka to je bil moj zadnji high-end projekt, za javno objavo pa zadeve še nisem dovolj testiral, malo me moti pok v zvoènikih ob vklopu/izklopu kretnice moram urediti še to, drugaèe na osciloskopu stvar deluje res dobro..

[Andrej64]

Okej. Spet se oglašam po malo daljšem èasu. No, do sedaj sem zamenjal upore na predojaèevalcu z nižjimi vrednostmi (47k), vhodni kondenzator na ojaèevalcu s folijskim 4,7uF in pravtako trimer na vhodu ojaèevalca s 50k trimerjem.
Kable sem sicer nabavil nove, vendar sem po nakupu ugotovil, da so ti ki jih trenuntno uporablam že 4,5mm2, kar mislim da bi moralo zadostovati.
Za hec sem odstranil tudi kondenzatorje iz gretza.

v glavnem problem še vedno ostaja. Sem pa opazil èuden pojav. Zadeva brni, vendar na trenutke nekako zaoscilira in brnenje izgine za kakšno sekundo. Èe se ne motim je ta pojav prisoten že od zaèetka, samo da je tokrat ta "premor" brnenja daljši oz. bolj izrazit.

[BrezC]

Odgovor je še vedno masa in kar je še slabše dolge 'izpostavljene' signalne povezave. Pod 'izpostavljene' mislim brez oklopa..Imaš paè slabo dizajnirano plošèico ojaèevalca, kolikor sem videl imaš vhodne linije blizu izhodnim, kar nikoli ni dobro. Èe nižaš impedanco signalnim linijam, kot smo ti svetovali, jih delaš manj dovzetne za motnje iz okolice. Veliko pomaga èe vso kablovje napajanja držiš èimbolj proè od signalnih linij. Enako velja za izhodne linije (kable) držat èimbolj proè od vhodnih. Vse povezave, tudi na plošèici pa kratke in èimnižje impedance, seveda..
Èe še nisi pocinil povezav na plošèici ojaèevalca, naredi še to. Obvezno po cinjenju plošèico oèisti z alkoholom in zašèiti s plastik sprejem. Ne uporabljaj drugih lakov, ker ne veš kolikšna je njihova prevodnost. Jaz plošèico po cinjenju vedno spucam z staro zobno šèetko, ki jo namakam v alkohol, nato pa še posprejam s plastik sprejem (predhodno zašèiti konektorje in trimerje da stvari ne izoliraš in zlepiš z lakom).

Lahko tudi poizkusiš odklopiti ozemljitev, povej kaj se takrat zgodi, èe niè, jo priklopi nazaj, èe se situacija izboljša poroèaj, ti bomo svetovali kako naprej.

Podal ti bom primer ground loopa, ki je meni delal težavo, maso z elektrolitov usmernika predojaèevalnika sem povezal z centralno maso ojaèevalnika, obenem pa je bila masa povezana še preko oklopa signalne povezave..Ker je bila prva povezava slaba je tok tekel preko oklopa signalne povezave, posledica je bil šum, ki sem ga težko diagnosticiral in še težje odpravil, ampak tako je èe so mase slabe..

Naj te še potolažim. ko bo stvar zaprta v kovinskem ohišju bo takega brnenja nekoliko manj..

Aja si probal dat na napajalne linije feritne obroèke? Jaz sem si napravil tudi filter na 230V vhodu, v conradu jih prodajajo kot module v kovinskih škatlicah, dobiš jih tudi v raznih tv-jih ipd..Gledat moraš le njih tokovno sposobnost, da jih ne skuri...Namreè 230V linija je ena zelo dolga antena, ki lahko vnaša motnje v amp..

[Andrej64]

@BrezC
Razumem da je plošcica slabo skonstruirana, ampak neèesa do sedaj nisem omenil kar bi moral. Ojaèevalec z isto plošèico sem enkrat že naredil, sicer v mono izvedbi ker je bil mišljen za poganjanje subwooferja. Ta verzija je bila malce moènejša, najbolj pomembno pa je, da se brnenja ne sliši. Se sliši, ampak šele takrat ko prisloniš glavo na zvoènik, tako da je (za prviè) nemoteèe. Sem tudi že priklopil zdajšnji ojaèavalnik na napajanje od tistega in problem ostaja. V tem primeru se mi zdi problem še toliko bolj èuden, ker na prešnjem ojaèevalcu ni nobena plošèica niè pocinjena, tudi napajalni kabli so kar nekajkrat tanjši...

Je pa res da sem trenutnemu malo "odvil" napetost, ta deluje na 2x40V (nepetost transformatorja) medtem ko prejšnji na 2x48V. Ampak mislim da to ni problem.

Zaradi moje nevednosti sem pri sedanjem ojaèevalcu tudi že zamenjal transformator, ker sem bil mnenja da je problem v transformatorju.

Feritnih obroèkov nisem sprobal ker nimam trenutno nobenega starega PC napajalnika pri roki. Sem pa razmišljal o skoraj nujnem filtru na primarni strani trafota, vendar so bili vsi katere sem do sedaj našel mišljeni za predojaèevalce. Ti pa so ponavadi mišljeni do najveè 1A. Nisem pa vedel da take filtre prodajajo tudi v Conradu. Problem je samo, da nevem kako se temu reèe . Mogoèe kakšen predlog?

Poizkusil sem tudi odklopit ozemljitev in ni razlike.

Plošèico od napajalnika sem šèistil kolikor se jo je dalo; èistim na enak naèin kot si ga omenil ti, se pravi zobna šèetka in alkohol, sprej ki ga uporabljam pa je Plastik 70.

[BrezC]

Èe so vsi elementi isti, plošèica ista in eden amp brni, drugi pa ne (na istem usmerniku/žicah, bi bilo zelo èudno. Ponavadi se problemi zaènejo ob priklopu dveh ampov skupaj, še posebej pa ob priklopu sourca na vhod ampa/ov, v tvojem primeru predojaèevalca. Takrat se mase dveh naprav povežejo, ena je ponavadi na nižjem potencialu, zaène teèi tok, ustvari padec napetosti, potencial mase zaène nihati, ker je masa referenèna toèka ojaèevalca, se vseskupaj ojaèa do te mere da se sliši brnenje..

Sedaj je važno da najdeš in izoliraš krivca za brum. najprej popolnoma odklopi predojaèevalec in en amp, na delujoèem kratkostièi vhod in poslušaj, èe bruma ni ponovi isto z drugim, èe bruma ni priklopi oba , kratkostièi oba vhoda in poslušaj, èe bruma ni imaš ojaèevalca ok. Nato se lotiš predojaèevalca, oba ojaèevalca popolnoma odklopiš, kratkostièiš vhod predojaèevalca, na izhod priklopiš slušalke (min.32 ohm) in poslušaš...Èe ne brni je predojaèevalec ok. Nato priklopiš vseskupaj, vhod predojaèevalca kratkostièiš, èe ne brni je ok, èe brni moraš nekaj napraviti s povezavami mase, ponavadi je kriva povezava gladilni elektroliti predojaèevalnika na centralno maso, paè poprobaš priklopiti na kako drugo maso, v nekaterih primerih celo loèujejo mase z upori (kak ohm /1W), skratka kar nekomu deluje, ni reèeno da bo drugemu, ground loop je za***ana zadeva za uredit..
Èe imaš še vedno na tiskanih vezjih konektorje za priklop mase, jih odcini in pricini žice direktno, to je skoraj zadnji nasvet ki je še na zalogi...Aja, dokonèaj ohišje, èe sluèajno amp kaj lovi bo tega manj ko bo ves zaprt v plehu..

Aja, imaš zobel na izhodnih linijah ampov? Èe ne, ga vgradi. V mislih imam LCR èlen na izhodu ampa, ta èlen prepreèuje, da bi kabel za zvoènike deloval kot radijska antena..

Kot omrežni filter lahko v conradu nabaviš tega: kat. št: 521435, je 10A, drugaèe lahko vzameš tudi šibkejšega, odvisno od moèi trafa, oziroma uporabe softstart vezja..

[Andrej64]

Hvala za mnenje.

Ja, plošèice so popolnoma identiène, razlika je edino v tem, da so v trenuntnem ojaèevalcu uporabljeni metalfilm upori (prej navadni 10%).

Testiranje kot si ga opisal sem izvedel že kar nekaj èasa nazaj. Tudi èe priklopim na napajanje samo eno konèno stopnjo-kanal je brnenje še vedno prisotno. Tudi predojaèevalnik sem stestiral na vse možne naèine in zadeva deluje tako kot mora. Kot sem že rekel brni vsak audio vir, ki ga priklopim na ojaèevalnik samo, da je malo daljši kabel. Èe kratko sklenem vhod samega ojaèevalca brnenje izgine, ampak samo èe nanj ni priklopljenega nobenenega kabla. Èe je, brni vseeno, vendar manj pa èeprav je vhod kratko sklenjen.
Èe kratko sklenem vhod predojaèevalca ko je ta povezan z ojaèevalcem, tega sploh ni zaznati, brni naprej.

Hvala še za kat. št. omrežnega filtra. Ga nabavim v kratkem in poroèam.

Izhodnega RLC filtra nimam, me pa zanima kaj toèno imaš v mislih. Mogoèe kombinacijo 10 Ohm upor, kondenzator 100nF in navitje?

[BrezC]

Èe ti dela tako kot si opisal potem je napaka na vhodni masi na ojaèevalcu, oglej si pripeto datoteko, kjer sem nekaj copy/paste z interneta dobil. Sicer je amp gainclone variante ampak vse se da prevesti na navaden amp. Bistvo je loèevanje signalne in power mase ter loèevanje ozemljitve..Èlanek je zelo dobro napisan. Upam da ne kršim avtorskih pravic..

Èe še kaj ne razumeš preberi osnove v datasheetu od LM3875, kjer je opisano vse kar se te teme tièe, od supply bypassinga in grounding poglavja, lepo shematsko prikazano zakaj do teh problemov pride....

Res ti svetujem da prebereš oba dokumenta.

[BrezC]

Poizkusiš lahko tudi tako kot je na pripeti sliki. Tisti upor ki loèuje ozemljitev od mase je dobro premostiti z dvema antiparalelno vezanima diodama in kondenzatorjem 0.1uF/250VAC, da je nivo zašèite v primeru faze na ohišju še vedno dober. Diode vsaj 5A..Upor pa vsaj kak W..

Problem je ker gre masa z vhodnih èinèev na druge mase kjer se tokovi seštevajo, nato šele na skupno masno toèko, najbolj tih ojaèevalec boš dobil èe vežeš loèene mase na skupno masno toèko , se pravi masa vseh èinèev direkt na skupno masno toèko ( NE na ojaèevalec-pusti koax oplet v zraku), mase z vsakega ojaèevalca posebej na skupno masno toèko, return zvoènikov loèeno s klem na skupno masno toèko, z gladilnih elektrolitov posebej debel kabel na skupno masno toèko.Sredinski odcep trafa prav tako na skupno masno toèko..Vse to samo zato da se èimbolj zniža padec napetosti na povezavah mase...Vse je lepo opisano v datasheetu od LM3875..

Glavni problem je v tem ker laièno elektrièno gledano so vse povezave mase pravilne. Problem je v padcu napetosti na teh masah in impedanci povezav. Vendar je še kako pomembno kako je vse skupaj povezano.

Sedaj še nekaj o skupni masni toèki. na dno od ohišja izolirane skupne masne toèke pride žièka ki pelje na upor (+eventuelno dodatni diodi in kond.), ki je nato povezan na ozemljitev, sredinski odcep trafa, nato masa z gladilnih elektrolitov, nato mase zvoènikov, nato mase ojaèevalcev in zadnje mase èinèev.

[Andrej64]

Po dolgem èasu se spet javljam z mojim ojaèevalcem. Tokrat sem se odloèil, da v celoti spremenim moje mase in jih dam popolnoma v eno toèko. Ustavilo pa se je spet pri eni èisto osnovni stvari. Imam 3 napetostne "linije", èe sem natanèen 2x simetrièno (+,-,gnd napajanje ojaèevalca in predojaèevalca posebej) in eno navadno. Skupno imam torej 3 mase, vse pa bi povezal direktno iz transformatorja na centralno masno toèko. Sedaj me pa zanima, èe kdo ve kako se bo to obneslo èe iz iste toèke potegnem maso posebej za napajalni modul ojaèevalca, napajnik za predojaèevalnik, ter napajalnik za morebitni DAC (9V)? Na isto toèko naj bi bile vezane tudi signalne mase in masa zvoènika.

[Andrej V]

Lep pozdrav!
Objavljam nekaj slik mojega gainclona z LM3875 èipom. Izhodna moè je tam nekje 2x25 W (8 ohm).
Notri se nahaja še predojaèevalec (JFET izvedba). Ojaèevalec ima zakasnjen vklop. Vse je izdelano v p2p vezavi.
Z zemeljsko zanko (ground loop) nisem imel nobenih problemov.V veliko
pomoè mi je bila knjiga Douglas Self: Audio Power Amplifier Design Handbook.


lp
Andrej

[_miha_]

Pozdravljeni,

Nekaj sem bral glede mase pa tega šumenja. A je kaj narobe èe sem povezal maso pa ozemlitev skupaj? (èinèi se mi dotikajo ohišja, sm pa dal pozlaèene sam sem navoj urezal v ohišje). Šuma nimam nobenega

drgaè je pa tole moj ojaè. še v gradnji

[serdzodj]

[_miha_]

[horvi]

... mislim da bi bilo bolje da bi ventilatorja obrnil. Tako bi vroè zrak vlekla ven, ne pa kot sedaj, ko ga vpihujeta v ohišje.

lp

[Andrej64]

Pozdravljeni

Torej, prenovil sem naèin ozemljitve, tako da so sedaj vse mase vezane na skupno (zvezdasto) masno toèko in brnenje je veliko manj intenzivnejše. Sicer se še sliši vendar le ko dam glavo kakih 50cm k zvoèniku. Nekako je že sprejemljivo, ker brnenje ni tako glasno, kljub temu pa sem se vseeno odloèil, da se problema poizkusim znebiti s stabiliziranim napajalnikom za ojaèevalni del. Poroèam, ko bom dokonèal še to.

[_ID_]

[skaara]

Ali maš ohišje ojaèevalca na masi iz elektriène vtiènice?

Ali sta masa iz elektriène vtiènice in masa napajanja povezani?


Rešitev se dostikrat zdi komplicirana, ampak v resnici je v veèini primerov tole brnenje lahko odpravljivo.

[sender86]

Imam težavo, in sicer priklopil sem konèno stopnjo na 2 4 ohmska zvoènika in se je podkadilo . zanima me v èem bi bila težava in èe je možno da bi bila težava v tem ker je imel en od zvoènikov vgrajen ojaèevalnik s èipom TDA 7294 in je bil potemtakem izhod stk-ja pripeljan na izhod tda. ali to kaj vpliva ali pa je težava v dizajnu plošèice. hvala za obrazložitev, prilagam še shemo in pcb

[andro]

Sender86, si potem želel obiti TDA in si na izhode tega èipa obesil svoj STK ojaèevalec, ali si imel TDA aktiven in pod napetostjo? Kakšen pa je ta zvoènik z ojaèevalcem, kakšen woofer, home made zadeva? Drugi zvoènik, je tudi dušo spustil?