www.elektron.si

[zanchi]

Rad bi izdelal Reberjev napajalnik. Pa imam problem pri sestavnici ne razberem vseh delov. Prosim za pomoč, če mi lahko kdo napiše kaj še potrebujem...

[reber]

Projekt je predstavljen tako, da ga razume vsak elektronik, ki že pozna večino osnov elektrotehnike in elektronike, žal pa popolni začetniki marsikaj ne razumejo. Da bodo napajalnik lahko sestavili tudi popolni začetniki, bom moral opis nekoliko popraviti in dopisati osnovne stvari, ki so sicer samoumevne.

V vsakem primeru PRIPOROČAM natančno branje teksta oziroma opisa, saj se v tem tekstu nahaja kup pomembnih informacij. Pogosto se dogaja, da na e-mail dobivam vprašanja, odgovori na ta vprašanja pa so pravzaprav že v opisu, torej v takem primeru v odgovor dam link do tega opisa in priporočim branje in če ni razumljivo že po prvem branju, ne vidim razloga, da ne bi prebrali še enkrat in po potrebi še večkrat.

Da se vrnem k bistvu:

Upori R1 - R10 so vsi klasični upori, moči 0,25W ali več, kar pomeni da so lahko tudi 0,33W, 0,5W, 0,66W in podobno, saj vemo, da se po velikosti ne razlikujejo tako zelo, lahko pa se razlikujejo po materialu in tukaj je vzrok za različne nazivne moči pri na videz enaki velikosti uporov.
Torej, če ni navedeno drugače, se v vezju uporabijo klasični upori, to so tudi najbolj pogosto uporabljeni in večinoma zadostujejo zahtevam vezja.
Če je za posamezen upor navedeno drugače, potem za ta posamezen upor veljajo posebej navedeni podatki o moči, lahko tudi materialu, montaži in velikosti.
V tem primeru veljajo posebne zahteve le za upor R5, kar pa je podrobno napisano v opisu napajalnika.

Kondenzatorji C4 - C6 niso posebej opisani, tako da posebne zahteve ne obstajajo, paziti je potrebno na napetost kondenzatorjev, ki naj ne bo nižja od maksimalne napetosti, ki se na teh kondenzatorjih pojavlja. Če tega podatka nimamo ali ga ne znamo izluščiti, potem se vzame kondenzatorje za napetost, ki je maksimalna, ki nastopa v vezju, to pa je približno 35V, seveda so kondenzatorji lahko tudi za višjo napetost. Vrednosti (kapacitivnost) kondenzatorjev so napisane v shemi. Kondenzator C& je na shemi označen z zvezdico, nisem pa napisal kaj posebnega, zato je najbolje uporabiti napisano vrednost, v tem primeru pa velja, da je ta kondenzator lahko tudi nekoliko manjše ali večje kapacitivnosti, dober bo nekje od 47uF do 470uF, vezje pa bi delovalo tudi z drugimi vrednostmi.

Hladilno telo naj bo zmožno odvesti disipacijo, ki se sprošča na njem, ta pa lahko dosega tudi 100W, kar pomeni kar precej veliko hladilno telo ali pa nekoliko manjše, ki mu povzroča prepih ventilator, ki ga lahko ohlaja veliko bolje, kot naraven pretok zraka.

Mere vezja niso napisane, ker pa je predloga TIV v PDF-ju, je zadeva preprosta, saj bo natisnjena predloga ustrezala pravi velikosti, seveda če bomo pri tiskanju uporabili originalno velikost, brez spreminjanja in prilagajanja robovom tiskanja, listu ali kaj drugega. Na vezju je element, za katerega vsi dobro vemo, kakšne so njegove mere ali razmak med priključki, to je integrirano vezje LM723 ki ima popolnoma klasičen razpored priključkov z znanim razmakom (2,54mm) tako da lahko natisnjeno predlogo preprosto preverimo, če ustreza tem meram

Ker sem imel priložnost iz prve roke ugotoviti, kakšno je znanje, oziroma predznanje mladine v srednji šoli, sem se odločil, da bom v prihodnje projekte opisoval tako, da bo razumljivo tudi popolnim začetnikom.

[zanchi]

Potem lahko za C4 in C5 uporabim isti kondenzator kot za C1, C2, C3?
Za C6 pa kondenzator od 47uF do 470uF? (47uF imam doma bom dal kar tega)
Samo še vedno mi ni popolnoma jasno glede uporov... Dam potem katerega mi paše? (0,25W, 0,33W, 0,5W, 0,66W)

[reber]

Za C4 in C5 si popolnoma narobe razumel, jasno je, da je pomembna kapacitivnost in ta ni enaka kot C1, C2 in C3, le nazivna napetost kondenzatorja je lahko enaka. Kapacitivnosti kondenzatorjev so napisane v shemi.

Pri uporih je najbolj pomembna upornost, seveda pa ne smemo pozabljati na moč, če obstajajo posebne zahteve.

Ker vidim, da imaš predznanja zelo malo, ti priporočam, da predelaš tudi osnove elektrotehnike. Ker še ne vem, kakšen je nivo tvojega znanja, bi lahko napisal kaj sploh veš in še kakšne druge okoliščine... starost, šolanje, zanimanje, hobiji, ... itd, itd, potem ti lahko svetujem dalje, če ne lahko začnemo nekje na začetku in nekaj mesecev obdelujemo osnove, da boš razumel. Če nekaj ne veš, seveda ni sramotno, to bi bilo le v primeru, če nimaš interesa, da bi se naučil tisto, kar ne veš in za svoje delo potrebuješ

[zanchi]

Jah v elektroniki sem res nov... Star sem okoli 17 let in hodim v srednjo šolo, smer računalništvo... Zanimam se za elektroniko, računalnike, modelarstvo,... Doma imam neko knjigo(elektronika za začetnike). Če je še kakšna dobra literatura se priporočam. Ta napajalnik je moj prvi "resen" projekt.

Ps. Za nepisanje šumnikov se opravičujem (tablica). Jutri dopoldan popravim.

[reber]

Tvoje zanimanje je pretežno tehnične smeri, tako da si na nek način na dobri poti (kar se tehnike tiče). Elektronika in modelarstvo se pogosto tudi dopolnjujeta, zato menim, da kot modelar ne boš imel kakšnih večjih težavpri sestavljanju, vsaj upam, da ti ročne spretnosti in iznajdljivost nista tuja.

Da ne bi sestavljal projekta kar na slepo, bi lahko določene osnove obnovil in osvojil že nekoliko prej ali pa kar sproti, ko boš izbiral elektronske elemente.
Projekt žal v tej obliki ni ravno prijazen popolnim začetnikom, ampak to še ne pomeni, da ga zato ne moreš sestaviti. Če karkoli ne veš, je prav, da vprašaš, pomembno pa je, da vprašaš čim več in čim bolj natančno, nič ni narobe, če bo vprašanj veliko.

Če začnemo na začetku glede uporov: v šoli ste prav gotovo obravnavali vsaj nekaj osnov elektrotehnike, čeprav obiskuješ smer računalništvo. Če nisi vsega prešprical, potem se najbrž spomniš osnovnih električnih veličin. Za upore je najbolj pomembna lastnost upornost upora, poleg tega pa za posebne zahteve upoštevamo tudi zmogljivost upora glede moči, lahko bi na nek način rekli tudi tokovno zmogljivost, kakšen je maksimalni tok, ki ga prenese dotični upor. Da ne bomo pomešali moč in tok, pa se hitro spomnimo na ohmov zakon in formulo za izračun moči, ki se sprošča na uporu... V elektronskih vezjih uporabljamo v večini primerov najbolj pogoste upore, to so majhni upori z nazivno močjo 0,25W (1/4W) njihova velikost je nekje okoli 8mm dolžine in 2mm debeline (premer), seveda pa so različnih upornosti in to je tisto najbolj pomembno. Če je zahtevano, da mora biti nek upor za večjo moč, to pomeni, da bo tudi fizična velikost (dimenzije) večja od najbolj pogosto uporabljanih uporov. Upor je v vseh primerih po moči lahko močnejši, ne sme pa biti šibkejši, kot je to zahtevano, ker bo v tem primeru preobremenjen in bo pregorel.
Poleg upornosti se upori ločijo tudi po obliki, velikosti, materialu, te lastnosti pa v glavnem vplivajo na njihovo moč.

Kondenzatorji obstajajo v različnih izvedbah, prav tako so njihove lastnosti zato različne, vsem pa je skupna lastnost kapacitivnost in nazivna napetost, to je tista napetost, ki je največja dovoljena, seveda lahko kondenzator priključimo tudi na nižjo napetost, ne pa na višjo. Če je kondenzator polariziran, je pomembno kako ga priključimo glede na polariteto: + in - . Če kondenzator ni polariziran (folijski, keramični, multilayer, ...) je pa polariteta nepomembna, vseeno je, kako ga obrnemo.

Kako pravilno obrnemo ali orientiramo elektronske elemente na ploščico tiskanega vezja pa običajno izvemo iz montažne sheme, kjer naj bi bilo razvidno, kako so elementi postavljeni in obrnjeni. Za upore je vseeno, kako jih obrnemo, za nepolarizirane kondenzatorje tudi, za polarizirane (elektrolitski, tantal, ...) pa je pomembno, enako za diode, integrirana vezja, tranzistorje, ...

V načrtih so napisane vrednosti elementov, v zelo pogostih primerih pa za določene elemente lahko uporabimo nadomestek, zamenjavo ali podoben element s podobnimi ali boljšimi karakteristikami.

[zanchi]

No danes sem šel se nekajkrat skozi opis in shemo in nastalo je tole...

Zanima me če so vse komponente pravilne?

[reber]

C4 je 220p, kar pomeni 220pF in ne 220uF

Upori so lahko vsi enaki (ali različni) razen R5, ki mora biti 2W moči ali močnejši.

Diode so lahko tudi 1N5408 ali podobne, močnejše, ...

[zanchi]

Danes bom izdelal vezja... Me pa zanima kam bi priključil ventilator da nebi oviral napetosti? Pa ali se bi dalo dati na ta napajalnik =8180] nekaj takega ali bi bilo bolje da naredim sam digitalni volt meter??


Zeleni črti sta izhodna napetost?
Rdeči pa vhodna oz. povezava z transformatorjem?

P.S. Kam se pa poveze tisti mali TIV in na katerem koncu?

[reber]

Vhodni priključki so označeni z AC, tukaj se priključi transformator.
Izhod napajalnika je označen s + in -

Indikator priključiš na izhod, da vidiš nastavljeno izhodno napetost. Voltmeter lahko narediš sam ali pa ga kupiš, slednje je sicer ceneje, pa vseeno, odločitev je tvoja, koliko si želiš izziva.

Ventilator priključiš na kondenzatorje C1, C2, C3, seveda pa moraš dodati ustrezen predupor ali regulator napetosti, npr LM7812, če gre za 12V ventilator.

Ne vem kateri mali tiv si imel v mislih, najbrž tisti mali, ki je v bistvu namenjen priključitvi tranzistorja 2N3055 ali kakšnega podobnega v ohišju TO-3. Ta mali tiv prispajkaš na tranzistor, ki je montiran na HR, potem pa žice prispajkaš s strani bakra. Namesto tranzistorja v TO-3 ohišju lahko uporabiš primeren nadomestek v kakšnem drugem ohišju.

[zanchi]

Potem je vezava taka?

[reber]

Točno tako, pozabil si še na 3. žico, to je povezava collectorja (ohišje tranzistorja na tiskanem vezju označeno s črko C