www.elektron.si

[SlyCrespo]

Pozdravljeni!
Na enem vezju rabim upor 0.15 Ohm. Na aliexpressu sem torej kupil en paketek teh uporov z oznako 5WR15J. Ko grem z multimetrom merit upornost teh uporov, pa mi kaže 0.33 Ohm. Zakaj taka razlika? Je to zelo pomembno pri tem vezju (R5):

http://reber.si/napajalniki/LM723/723_3A_01/723_3A_01_sch.pdf

[reber]

Koliko ti pokaže multimeter, ko pomeriš upor z opornostjo 0,00 ohm ? ali po domače povedano, ko kratko skleneš merilne vezi?

Za merjenje uporov pod 1 ohm navaden multimeter ni primeren, zelo nenatančna meritev.

Pomeri upornost posredno, upor priključi na napajalnik, lahko tudi baterijo zaporedno zizračunanim uporom, da bo skozi upor tekel tok 100mA, pomeri napetost na merjenem uporu in tok skozi upor, rabiš dva multimetra... ja, temu se reče meritev z metodo merjenja U in I, meritev je zelo natančna, če bo tok 1A namesto 100mA, bo meritev še bolj natančna. Ohmmeter meri z zelo majhnim tokom, nekaj mA ali še manj.

Naročam upore od kitajcev in v glavnem ni nobenih težav, so točni v okviru toleranc, za žične 5W upore je to 10% ali manj, pogosto 5% ali manj, odvisno kaj kupiš. Edina slaba stran kitajskih uporov so drobni priključki, šparajo, da je poceni, naprej pa razne goljufije, ko v keramiko zalijejo 2W ogljene upore namesto žičnih, tudi v 10W keramične upore so sposobni zalit 2 zaporedno vezana 2W upora. Ko kupim večjo količino enakih, preprosto enega žrtvujem, razbijem keramiko da vidim kaj je notri.

[u2]

Jaz v takih primerih zadevo rešim bolj "po domače"
Upore pod 1 Ohm in moči do nekaj W enostavno izdelam sam.
Običajno so to emitorski upori pri kakšnih izhodnih stopnjah ali merilni upori za tokovno kontrolo in podobno.

Vzamem kos varilne žice od varilnega aparata na CO2 ali po domače hoberta.
Žico segrejem oziroma pregrejem, da skoraj malo zažari, nato jo očistim z brusnim papirjem, da odpade bakreni nanos. Ko dobim lepo sivo žico jo navijem na primerno debelino. Lahko na sveder ali kaj podobnega. Lahko si pomagaš z vrtalnim strojem, če pa imaš stružnico je to že luksus.

Ko si dobil nekaj vzmeti podobnega najlažje z U/I metodo, kot je napisal Reber, določiš pravo dolžino in jo odrežeš na mero.

Z malo potrpežljivosti in spretnoisti boš izdelal prav ličen uporček, presenetljivo natančne vrednosti.
Glede na zahtevano upornost z malo eksperimentiranja določiš katera debelina žice in koliko ovojev ti odgovarja.
Temperaturni koeficient res ni najboljši, zato sam ponavadi dimenzioniram tako, da se ne segreva preveč in ne prihaja do prevelikih odstopanj.
Meni se je takšna praksa že večkrat izkazala za zelo uporabno, da ne govorim o cenovni ugodnosti. Zdržijo pa sigurno več kot kitajski keramični upori.
Če pa rabiš nekaj preciznega, z zelo nizkim temperaturnim koeficientom, potem pa tak sistem verjetno ne bo preveč zanesljiv.

V prilogi en primerek za 0,47 Ohm, ki sem ga slučajno imel v predalu.

[reber]

Železni upori, oziroma upori iz železne žice so v nekaterih primerih popolnoma uporabni, čeprav temperaturni koeficient (kot že napisano) ni zanemarljiv.
Včasih sem tudi sam delal eksperimente in naredil nekaj projektov s tako narejenimi upori kot piše u2.

Poleg železne žice sem poskušal tudi z inox žico, ki ni rjavela, ima nekoliko višjo upornost, težava je s spajkanjem, ne gre tako da bi bilo dobro, zato je bilo treba žico spojiti z vijačenjem.
Tudi bakrene upore sem delal, ampak so bili pogojno uporabni, baker ima prenizko upornost, dolžina žice mora biti preccej dolga, navita ima že lastnosti tuljave...

Za omejevanje toka, kjer ni potrebna stabilnost, je tak pristop v redu. Kjer potrebujemo stabilnost, potem je treba uporabiti manganin žico, konstantan žico oziroma ustrezne upore, ki imajo dober temperaturni koeficient.

Manganin ima zelo stabilen temperaturni koeficient, uporablja se za izdelavo SHUNT uporov v ampermetrih ali za merjenje toka v napajalnih vezjih.