www.elektron.si

[u2]

Pri aparatu se je pojavila napaka, ko sicer deluje, izhod pa je zelo šibek. Zelo nerad se odloèim postaviti diagnozo "trafo", ampak tokrat izgleda da nimam druge izbire.
Èe trafo merim Ohmsko mi kaže vse lepo in prav. Primar 1,8E, sekundar 320E in kontrolno navitje, ki služi samo luèki 21E.
Na izhodu pa skorajda ni obèutiti napetosti. Ko sem dokonèno podvomil v trafo sem ga testiral še z omrežno napetostjo. Tu pa sem opazil pojav, ki se mi zdi zanimiv, zato bi rad slišal še kakšno mnenje.
Kot reèeno na izhodno stran trafota sem priklopil omrežno napetost 230V. Zgodilo se ni niè posebnega (toka sicer nisem meril) ampak niè se ni grelo, nobenih prebojev, skratka vse normalno. Na izhodnem signalu, ki sem ga meril na primarju trafota, pa je na sinusoidi opaziti motnjo, ki mi je padla v oèi. Sam sem razmišljal, da se to zgodi ob preboju na vhodu, torej na sekundarni strani. Ob preboju se spremeni razmerje ovojev primar/sekundar in zato se v doloèenem momentu izhodna napetost nenormalno poveèa, kar povzroèi motnjo ob vrhu sinusoide. Èudno pa se mi zdi to, da bi trafo stalno prebijal na eni in isti toèki sinusoide. Motnja se namreè ne spreminja in je stalno enaka.
Vse je razvidno iz posnetkov. Morda še to, da je aparat 9V DC in da se preko trafota proži elektrolit, ki se polni direktno z napajalno napetostjo.
Zanima me vaše mnenje!

Lep pozdrav

[reber]

Konica je lahko vzrok zasièenosti, saj je 230V preveè tudi za sekundar. Skoraj gotovo je trafo zložen tako, da je zraèna reža, ni pa to obièajen EI trafo ampak z 2 stebri, lahko bi bil tudi brez zraène reže, saj je teh transformatorjev veè razliènih oblik.
Priložene slike so zelo slabe in se sam trafo vdi le s težavo, se pa vidi oblika sinusoide.
Konica bi lahko bila posledica preboja, ampak nisem preprièan.
No, vsekakor, èe je pastir deloval in dajal impulze, izhoda pa ni ali pa je zelo šibak, potem je skoraj verjetno, da je trafo v mednavojnem stiku, ki se zgodi le s preskokom iskre nekje v navitju, ko se inducira visoka napetost, saj to ni obièajen kratek stik med ovoji.
Iz slik ne morem razbrati tip, model, proizvajalca...

[u2]

O zasièenju sicer nisem razmišljal, je pa seveda možno. Bom priklopil trafo prek variaka in v primeru zasièenja bi se morala motnja z nižanjem napetosti izgubiti.
Jedro je z dvemi stebri in U I oblike.
Kakšna ideja, kako bi odstranil maso s katero je trafo zalit?

Èe sekundar prebija bi se ga mogoèe lotil, ko bo zunaj pol metra snega!

[Azrael]

Tudi mislim, da gre bolj za zasièenje kot kaj drugega.

Morebitne preboje bi slišal na radiu, sploh na AM podroèjih. kot prasketanje. Res pa je omrežna napetost zelo verjetno premajhna, da bi se zanesljivo pokazal preboj.

Vendar, èe mednavojni stik med dvema sosednjima ovojema že obstaja (kar zadostuje, da pastir nima nobene moèi), tega s priklopom na omrežno napetost ne boš ugotovil. Tak trafo se še ne pregreva, tudi tokovi in napetosti so enaki brezhibnemu.

Tako napako ugotoviš po tem, da tak trafo skuri pravilno dimenzionirano varovalko na primarju, ko se trafo izklopi, pri vklopu pa ne. Rabiš pa variak, saj trafo ne sme imeti tako visoke napetosti, da bi šel v zasièenje, ampak malo nižjo, kot tudi omrežnio transformatorji delajo.

[reber]

Veèina zalivnih mas je dvokomponentnih in se jih ne da odstranit, niti ni smiselno, saj se tak transformator menja, kot rezervni del.
Z rezervnimi deli je pa tako, da se menjajo na servisu, kje rzna biti drago, èe je izven garancije ali pa ga nekdo popravi, ki ni uraden servis, seveda uspeh ni zagotovljen.
Tukaj je videti, da gre za ogromno število ovojev na sekundarju, kot kaže je to trafo, ki deluje na podobnem principu kot vžigalna tuljava pri avtu, mopedu, ...

[u2]

Hvala za odgovore, nisem še meril trafota preko variaka, ko bom, bom poroèal o rezultatih. Skratka kot vidim, bo menjava neizogibna.

[u2]

Da ne odpiram nove teme, bom kar tu nadaljeval.

Vprašanje predvsem za tiste, ki ste bolj pogosto v teh pastirjih, seveda pa šteje vsako mnenje.

Zanima me, ali pri menjavi transformatorja priklopite sekundar kar poljubno, kot pade, ali gledate kam je obrnjen prvi impulz. Naèeloma je napetost enaka v vsakem primeru, ne vem pa, ali ima polariteta prvega impulza vpliv na uèinkovitost delovanja ali ne oziroma z drugimi besedami, ali je bolje da je obrnjen proti zemlji ali proti ograji.

lp

[reber]

Polariteta impulza nima nobenega vpliva na delovanje, ker strese v vsakem primeru.

Priklop sekundarja je zelo pomemben. Obièajno so VN transformatorji za pastirja naviti tako, da je primar na dnu tuljavnika, torej spodaj, potem je izolacija primerne debeline, da zagotavlja dobro izolacijo med navitjema, nato je VN navitje po plasteh. Zaèetek VN navitja je spodaj, torej bližje primarju, to se vedno prikljuèi na zemljo, ozemljitev pastirja. Konec VN navitja je na vrhu, ta se prikljuèi na ogajo.

Èe želiš menjati polariteto impulza, menjaj prikljuèke primarja, ker pri sekundarju nimaš možnosti, za primar je pa vseeno kaj je zaèetek in kaj konec navitja.

Zakaj je to pomembno, da je zaèetek VN navitja zemlja?
Pomembno je zaradi tega, ker je v nasprotnem primeru zelo velik potencial v bližini primarja in v sredini navitja, obstaja veèja verjetnost preboja med navitjema.

Kaj se zgodi, èe je ozemljitev slaba, ograja pa v stiku z zemljo?
Èe se to zgodi, je efekt v bistvu skoraj enak, kot èe bi obrnil prikljuèke VN navitja. Èe je izolacija med navitjema dovolj dobra, naèeloma ne bi smelo biti težav, ampak zakaj bi tvegal in zakaj bi poveèeval potencialno možnost okvare.

Na servisu sem že imel primerke z zelo slabo izolacijo in je prišlo do preboja. Taki aparati so lahko smrtno nevarni. Pogosto vidim obupno slabe primerke in katastrofalno izdelavo, lahko bi rekel, da so sramota za stroko.

Po novem VN transformatorje za pastirje navijam sam, vseh velikosti in vseh vrst, èe bo kdo potreboval. Za podatke ne skrbite, èe jih nimate, bom na podlagi aparata ki ga imate, ponudil najbolj optimalno opcijo.

[u2]

Reber, Hvala za obširen odgovor.

Stvari so razumljive, amapk sploh ne bi pomislil na to, tako da bom šel preverit kako sem obrnil trafo ki sem ga vèeraj zamenjal, še preden gre nazaj k lastniku.

Zase sem vèasih tudi sam navil kakšen trafo za pastirja, je zamudno, ker gre vse na "polento", zdrži pa dokaj dolgo, v vsakem primeru pa veè kot èe ga previje servis za previjanje el. motorjev. Ta mi ga je previl tako, da so bile plasti navite do roba tuljavnika in tam je hitro prebilo.

Ko bom pa spet kaj rabil, se pa priporoèam.

Lp

[reber]

Ja, navijanje VN transformatorja je zamudno, ker mora biti lepo navito, ovoj do ovoja, odmaknjeno od roba, vsaka plast skrbno izolirana, paziti je potrebno na vsako malenkost.

Ne vem, kaj si mislil "na polento"? Ali si mislil roèno navijanje?

Jaz navijam na pol roèno z navijalnim strojèkom, žico podajam roèno, ker ni tako tanka, da je ne bi mogel naviti lepo ovoj do ovoja.

[u2]

Kot si napisal Reber, roèno navijanje.

-lesena kocka z luknjo, ki jo vtisnem v tuljavnik
-montaža na primeren vijak cca M8
-vpetje v vrtalko in nato v primež
-rezanje medplastne izolacije + ozkih trakov za zapolnitev praznega prostora na vsaki strani posamezne plasti
- in potem navijanje (pri sekundarju pazim da nimam razpokanih prstov kamor bi se zatikala žica )
-pa izolacija, pa spet navijanje etc etc

Ja tako to gre na "polento"

Verjetno pri tebi ni bistveno drugaèe.
Lakiral pa nikoli nisem, ker nisem imel možnosti

Saj nisem energetik in to mi ne leži preveè, ampak v 2. letniku srednje nas je pa pokojni prof. Grajžl na TŠC N. Gorica pri praktiènem pouku nauèil naviti "mali EI trafo" kot jih je on imenoval in dostikrat pride prav.

Že dolgo je tega!

[reber]

Navijam na pol roèno. Za tuljavnike si na rezkalnem stroju naredim èim bolj toène lesene kocke iz lepljenih veè plasti bukove vezane plošèe. To kocko obdelam, da gre tuljavnik nanjo na trdo. Luknjo za 10mm vijak naredim toèno na sredini, da se tuljavnik vrti èim bolj po geometrijski sredini brez opletanja. Vèasih sem za vpenjalno gred uporabljal M10 navojno palico, sedaj vse dele stružim in naredim èim bolj natanèno, razlika v primerjavi z navojno palico je oèitna, saj se vrti resnièno brez opletanja. Navijanje, oziroma podajanje žice je roèno. Tuljavnik mi obraèa strojèek, ki ga krmilim s pedalom, da imam obe roki prosti, z nogo pa reguliram hitrost navijanja.

Za male serije je tak na pol roèni strojèek v redu, za kakšno avtomatièno navijanje tako ni možnosti, ker izolacija plasti ne gre drugaèe kot roèno, ker je traba paziti na malenkosti in vse detajle. Robove plasti dodatno polepim s poliestrskim lepilnim trakom, da utrdi navitje in ga dodatno izolira. Trakov do roba tuljavnikov obièajno ne dodajam, ker uporabljam dovolj trdo izolacijo za plasti. Tuljavnik z navitjem pomakam v izolirni lak, ki zapolni prazne prostorèke in dodatno izolira in utrdi navitje. Ker se plasti ne navijajo do roba tuljavnika, so razdalje dovolj dolge, da ne prihaja do prebojev ob strani.

u2, kot si opisal svoj postopek, ti lahko potrdim, da delaš pravilno, èe je izbrana izolacija prebojno dovolj moèna, je to tisto pravo. Jaz sedaj namesto T-flex papirja s poliestrom uporabljam DMD, ki je v bistvu poliester v 3 plasteh.

[u2]

Katero izolacijo uporabljam pa ne znam odgovrit.
Enkrat sem jo dobil na enem servisu el motorjev in ne vem kako se imenuje.

Zelen papir, na eni strani ima še eno tanko prozorno folijo, ki vèasih odstopi in je v dveh razliènih debelinah. Debelejšo rabim med primarjem in sekundarjem, ter na vrhu. tanjšo pa med posameznimi plastmi. Ker to res zelo poredko poènem, bom imel tega papirja dovolj še za dolgo èasa.
Tiste ozke trakove pri straneh dam pa predvsem zaradi tega, da je navitje tudi ob strani utrjeno in se mi med navijanjem ne podira.
Se mi zdi, da se mi tako kar obnese.
V domaèem pastirju okoli njive zdaj "kleplje" sigurno že kakih 5 let 24 ur na dan 365 dni na leto.

(Sinoèi mi je šla kar malo dlaka pokonci ko sem na tedniku poslušal kako je treba jelenjad šparat za medvede in volkove in ni za odstrel... Brrrr)

[u2]

Ker je ravno èas za bolj notranje posle (glede na koledar in virozo) in ker je bila ravno debata o trafotih sem segel na zgornjo polico v delavnici in se lotil enega, ki je tam že gotovi 2 leti in èaka na poseg. To je bil moj izdelek izpred kakih 10 let in je bila prav zanimiva analiza preboja.
No, slike povedo vse.

Reber, mogoèe kakšen pouèen komentar.

[reber]

Takole prebije vedno na mestu kjer je zaèetek spodnje plasti in konec naslednje, kjer je potencial med plastema najveèji. Konec spodnje in zaèetek naslednje plasti nima nobenega potenciala razen napetosti enega samega ovoja... seveda se potencial poveèuje x2 z vsakim navojem v drugo smer proti prej omenjeni toèki.

Na tisti strani, kjer je potencial najveèji, jaz dodajam najmanj eno plast poliesterskega traku (rumeni lepilni trak) za poveèanje prebojne trdnosti. Število plasti VN navitja naj bo èim veèje, da se napetost porazdeli na veè delov. Prestavno razmerje naj ne bo preveliko, ker dejansko ni potrebno. Èe v tuljavniku zmanjka prostora za èim veè izolacije, je bolje vzeti veèji format jedra in prav tukaj zelo pogosto "proizvajalci" varèujejo, zato je življenska doba nižja, kot bi si uporabnik želel. Dobro je, da je žica èim debelejša, da je manj izgub, ampak je vèasih bolje, da je žica malenkost tanjša, da se lahko uporabi debelejša izolacija. Izolacija, ki se uporabi, naj bo znana, oziroma naj bodo znani tehnièni podatki, predvsem prebojna trdnost. Do preboja verjetno pride prej tudi zato, ker se vèasih zgodi tudi pojav prenapetosti iz ograje, ki je ravno prav nizka, da še ne prebije na iskrišèih, zato se pojavi v navitju, ki ga lahko delno poškoduje, zato kasneje prej ali slej pride do preboja v normalnih pogojih delovanja. Ko enkrat prebije, je zadeva zapeèatena, na mestu preboja se sprošèa vsa energija in zato požge izolacijo, ker tam preskakuje iskra.

Èe imaš izolacijo bolj tanko in je neznan podatek prebojne trdnosti, bi ti predlagal, da daješ po 2 plasti izolacije na vsako plast navitja, èe ti zmanjka prostora, uporabi malenkost tanjšo žico na raèun nekaj malega izgub, ki so manjše, kot sem mislil pred leti. Ko sem naredil meritve, sem ugotovil, da pretiravanje z debelino žice ne prinese neke opazne izboljšave, pretiravanje z debelino izolacije pa zelo opazno izboljša zanesljivost in poveèa življensko dobo VN transformatorja.