www.elektron.si

[KraitPay]

Zdravo zanima me kako prikopiti takšen elektormotor z podatki:

imam 3f motor z podatki:
3f motor cosfi=0.81

kW 4 | V400/V690 | 50Hz | 8.1 A
kW 4.8| V480/V828 | 60Hz | 8.1 A

Kako ga vežem pri direktnem zagonu?

[mirator]

Priklopiš ga v trikot. Zagonski tok pri direktnem pogonu prièakuj približno 60 A. Jakost varovalke mora biti min. 20 A. Zaradi takšnega zagonskega toka boš lahko imel motnje (izklop raèunalnika, delovanje kakšnega alarma ipd) zaradi padca napetosti (ni pa nujno, èe imaš el. inštalacijo z dovolj velikimi preseki). Lahko ti pregori oz. izklopi tudi glavna varovalka, èe boš imel poleg motorja še kašno drugo obremenitev (n.pr. bojler).

[reber]

Za direkten zagon je tak motor lahko kar hudo breme, èeprav 4kW ni neka posebno velika moè. Èe gre za industrijsko okolje, kjer so priklopi moèni, tak motor spada pod male porabnike. Za doma bi priporoèil zvezda/trikot, mehki zagon ali frekvenènik, najceneje bo seveda zvezda/trikot stikalo, lahko narediš tudi s kontaktorji.

Èe ti sluèajno kaj ni jasno okoli napetosti, za elektromotor je vedno podana medfazna napetost, ker motorja napetost proti nièli ne zanima, saj 3F motorji nièle ne uporabljajo. V vezavi trikot gre medfazna napetost direktno na vsako fazno navitje, pri vezavi trikot pa velja drugaèno pravilo, saj gre neke vrste sestavljeno zaporedno vezavo (mogoèe malo nerodno izražanje) in je lahko medfazna napetost višja (doma tega nimamo, lahko je le v industrijskem okolju), oziroma, vezava v zvezdo omogoèa le 1/3 moèi, saj je napetost dovedena na posamezno navitje za koren iz 3 manjša, posledièno tudi tok, zato je zagonski tok bistveno manjši.

Zagon zvezda/trikot je primeren za neobremenjen ali bolj malo obremenjen motor, nikakor pa ne z nazivno obremenitvijo, ker z 1/3 moèi ne bo dosegel vrtljajev lahko da tudi pretegnil ne bo.

Toliko zaenkrat, saj ne vemo kaj ti bo motor poganjal in kakšen režim delovanja bo.

[KraitPay]

Hvala obema!

Motor se uporablja pri "elektrièni" stiskalnici, kjer motor skrbi za pretok olja, torej nekakšna èrpalka.
Gre pa za priklop v industriji. Trenutno smo ga zaganjali direktno in so 16A varovalke vedno preživele.
Kasneje bomo verjetno krmilili silo same štance s pretokom in bomo zato uporabili frekvenènik.

Ker sem bolj teoretik me je zanimal priklop takšnega elektromotorja po tablicah. Pri teh stvareh se vedno lovim ker so mi nekak dvoumne oz. jih ne zakapiram najbolj. Imam še en priroènik s katerim pa sem še bolj zmeden.
Na primer: imam tabelo z podatki tablice in dovoljeno fazno napetostjo in potrebno vezavo pri 400V.

Y 400V | 230V | Y
230/400 | 230V | Y
400/690V D/Y | 400V | D
230V D / 400V Y|230V | Y

Eve; prvi stolpec je primet tablice, drugi stolpec je primer dovoljene fazne (verjetno mislijo medfazne) napetoti in tretji stolpec predstavlja vezavo pri 400V.

1 Prvi primer predstavlja 400V max. napetosti na navitjih v primeru Y vezave. Ker napetost tam za sqr(3) manjša to predstavlja 230V max. napetosti na navitjih? Vezava zato Y.

2 Oèitno prestavlja 230V enofazne in 400V mefazne? Kaj pa èe imamo frekvenènik z enofaznim vhodom? 230V bi takšen motor lahko vozil v trikotu in nastavljeni 230V napetosti na pretvorniku?

Zadnja dva primera pa tako ali tako ne razumem, èeprav je predzadnji primer identièen mojemu.

LP

[reber]

Glede na okolje uporabe je torej problem rešen, zagon direktno in brez kompliciranja.

Glede krmiljenja štance s spreminjanjem vrtljajev motorja in s tem èrpalke, precej verjetno ne bo v redu, za take stvari se uporabljajo proporcionalni hidravlièni ventili. Hidravlièna èrpalka je vedno predimenzionirana in imaš za vzdrževanje tlaka tudi ustrezen tlaèni bypass ventil. Èe ti zmanjšaš hitrost èrpalke in je ta dovolj zmogljiva glede pretoka, se ne bo zgodilo niè, še vedno boš imel dovolj pretoka in tlaka. Seveda je delovanje tvoje ideje odvisno od obstojeèe hidravliène vezave, ti pa priporoèam, da resno razmišljaš o proporcionalnih ventilih (kljub ceni, no, tudi frekvenènik ni zastonj) in o hidravlièni regulaciji, kar je tudi pravilen pristop.

Tvoji primeri stolpcev, ki jih ni, saj si napisal v vrsticah, so pa takole:
Podatkov prve vrstice ne razumem, niso logièni, verjetno gre za Y 400V in D 230V
Druga vrstica bo verjetno vezava v zvezdo, èe je medfazna napetost 400V in trikot, èe je medfazna napetost 230V
Tretja vrstica je bolj jasna, gre za motor, ki ga v omrežju s 400V medfazno napetostjo lahko prikljuèiš v zvezdo ali trikot in je zato tudi primeren za zagon zvezda/trikot
Èetrta vrstica je enako kot druga.

V trifaznem sistemu gre vedno za medfazne napetosti, pri 3F motorjih te enofazna napetost ne zanima, saj nièle ne uporabljaš, enofazna napetost je namreè napetost med eno fazo in nièlo!

Èe imaš frekvenènik napajan z 230V, je izhodna napetost frekvenènika najveè 230V in to velja za medfazno napetost, kar pomeni, da motor s podatki Y/D 400/230 prikljuèiš v trikot (D) ker imaš medfazno napetost 230V. Seveda lahko storiš enako tudi, èe imaš frekvenènik napajan z napetostjo 400V (nekoè 380V) in v parametrih vpišeš izhodno napetost 230V. Frekvenènik lahko na izhodu daje napetost ki je manjša ali enaka napajalni napetosti. Èe v parametrih ne vpišeš niè oziroma ni omejitve, bo na izhodu medfazna napetost, ki je enaka napajalni napetosti.

[KraitPay]

Da bo malo bolj jasno o èem govorim, tole je slika iz priroènika po kateri se orientiram Mogoèe komu kaj pomaga.

[KraitPay]

[reber]

Prav razumeš
Èe imaš motor 230/400 ga na frekvenènik z 230V napajanjem vežeš v trikot, tukaj nimaš druge izbire ali možnosti. Èe imaš pri enakem motorju frekvenènik napajan z napetostjo 400V, je motor lahko vezan v trikot, èe nastaviš izhodno napetost na 230V, oziroma motor vežeš v zvezdo in izhodno napetost omejiš na 400V, oziroma jo sploh ne omejuješ, saj je omejena že z napajalno napetostjo. Vsekakor je bolje, da v tem primeru vežeš motor v zvezdo in bo tudi fazni tok manjši, omejitev napetosti bolj pride v poštev v primeru, da motorja iz nekega razloga ne moreš vezati drugaèe.

Dobro je razumeti tudi delovanje frekvenènika. Fazna napetost in sinusoida se naredi iz polne napajalne napetosti in PWM modulacijo, zato je pomembno, da je motor vezan tako, da gre za èim višjo napetost, oziroma napetost, ki je optimalna glede na napajanje. Napetostne konice so že tako ali tako prisotne in vsak motor ni popolnoma primeren za krmiljenje s frekvenènikom tudi zaradi prebojne trdnosti izolacije. Napetostne konice se reže in blaži z ustreznimi dušilkami, ki so lahko celo veèje (vse 3 skupaj) kot je velikost motorja.

[zokc]

Da ne odpiram nove teme bom kar tule napisal.

Na motor moèi 15kw bi vezal tokovni transformator. sedaj me pa zanima ali potreujem 3. tokovne transformatorje na vsaki fazi posebej, ali je lahko 1. tokovni transformator na eni fazi in tako merim tok? In ali lahko na treh tokovnih transformatorjih uporabim samo 1. amper meter ali za vsakega posebej?

Lp

[mirator]

Èe hoèeš meriti tok v vseh treh fazah, potrebuješ tri tokovnike in tri A-metre. Ker pa je elektromotor simetrièno breme, je dovolj èe meriš tok samo v eni fazi.

[reber]

Tako kot je mirator napisal, zgolj informativno je dovolj merjenje v eni fazi, ker praviloma so tokovi enaki, dokler je z motorjem in z napajanjem vse v redu. Èe bi želel kontrolirati simetriènost tokov, bi seveda moral meriti vsako fazo posebej.

[u2]

Seveda lahko z enim ampermetrom meriš tokove na treh razliènih tokovnih transformatorji.
Rabiš samo še dodatno preklopno stikalo s tremi pozicijami, s katerim izbereš na kateri fazi boš meril.
Teoretièno torej res meriš samo na eni fazi naenkrat, ampak to fazo lahko skoraj poljubno hitro izbiraš - preklapljaš in imaš zelo realno sliko tokov v celem 3f sistemu.

[reber]

Teoretièno lahko meriš z enim A-metrom na treh tokovnih transformatorjih, praktièno pa je treba biti ZELO pazljiv pri preklopih, saj sekundar tokovnega transformatorja NIKOLI ne sme biti neprikljuèen. Namesto A-metra na tokovne transformatorje daš shunt upore, nanje pa potem preko preklopnika prikljuèiš mV-meter tak naèin meritev in preklapljanja je pravilen. Èe je A-meter stalno prikljuèen na tokovni transformator je že sam A-meter shunt. Preklapljanje bi povzroèilo prekinitve in neobremenjen tokovni transformator, ki je na sekundarju namesto z A-metrom zakljuèen tudi s kratkim stikom.

[u2]

S shunt uporom in mV-metrom je ena varianta, obstaja pa tudi stikalo, s katerim preklapljaš direktno A-meter.
Stikalo je sestavljeno - vezano tako, da je transformator faze ki jo trenutno meriš preklopljen na A-meter, ostala dva pa drži v kratkem stiku.
To verzijo smo imeli na razdelilni omari, tip stikala in proizvajalca se pa ne spomnim. Vem da je bila ena starejša zadeva, èe se ne motim Italijanskega proizvajalca.

[mirator]

Drži. Obstajajo namenska stikala za preklop A-metra po fazah. Dobijo se v nekoliko bolj založenih trgovinah z elektromateralom.

[Zaspanc]

Obstaja kakšna po ZKP logièna razlaga, zakaj sekundar tokovnika ne sme biti neobremenjen?

[mirator]

Kratka razlaga:
Tokovnemu transformatorju je vsiljen primarni tok, v sekundarnem navitju pa preko ampermetra (ki ima majhno impedanco) teèe v bistvu kratkostièni tok. Zaradi tega je v njegovem navitju majhna gostota magnetnega pretoka in je tudi padec napetosti v transformatorju majhen. Èe bi bile sekundarne sponke odprte, se fluks iz primarne strani ne bi veè mogel kompenzirati s fluksom iz sekundarne strani in gostota magnetnega pretoka v jedru bi se moèno poveèala, jedro pa moèno segrelo. V sekundarnem navitju bi se inducirala velika napetost, ki bi lahko povzroèila preboj med navitjem in bila seveda tudi nevarna.

[Zaspanc]

Aha, jasno.
Hvala za pojasnilo.