|
www.elektron.si
|
Poglej prejnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
KraitPay
Pridruen/-a: Pet Mar 2015 8:28 Prispevkov: 4
|
Objavljeno: Pet Mar 27, 2015 11:17:00 Naslov sporočila: 3f elektromotor in prikljuĆØitev |
|
|
Zdravo zanima me kako prikopiti takŔen elektormotor z podatki:
imam 3f motor z podatki:
3f motor cosfi=0.81
kW 4 | V400/V690 | 50Hz | 8.1 A
kW 4.8| V480/V828 | 60Hz | 8.1 A
Kako ga vežem pri direktnem zagonu?
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mirator
Pridruen/-a: Tor Mar 2014 14:49 Prispevkov: 41 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pet Mar 27, 2015 12:39:48 Naslov sporočila: |
|
|
PriklopiÅ” ga v trikot. Zagonski tok pri direktnem pogonu priĆØakuj približno 60 A. Jakost varovalke mora biti min. 20 A. Zaradi takÅ”nega zagonskega toka boÅ” lahko imel motnje (izklop raĆØunalnika, delovanje kakÅ”nega alarma ipd) zaradi padca napetosti (ni pa nujno, ĆØe imaÅ” el. inÅ”talacijo z dovolj velikimi preseki). Lahko ti pregori oz. izklopi tudi glavna varovalka, ĆØe boÅ” imel poleg motorja Å”e kaÅ”no drugo obremenitev (n.pr. bojler).
_________________ Će si praktik, spoÅ”tuj teorijo, ĆØe si teoretik, spoÅ”tuj prakso. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
reber moderator
Pridruen/-a: Pet Nov 2007 8:00 Prispevkov: 2149 Kraj: Bled
|
Objavljeno: Pet Mar 27, 2015 17:04:24 Naslov sporočila: |
|
|
Za direkten zagon je tak motor lahko kar hudo breme, ĆØeprav 4kW ni neka posebno velika moĆØ. Će gre za industrijsko okolje, kjer so priklopi moĆØni, tak motor spada pod male porabnike. Za doma bi priporoĆØil zvezda/trikot, mehki zagon ali frekvenĆØnik, najceneje bo seveda zvezda/trikot stikalo, lahko narediÅ” tudi s kontaktorji.
Će ti sluĆØajno kaj ni jasno okoli napetosti, za elektromotor je vedno podana medfazna napetost, ker motorja napetost proti niĆØli ne zanima, saj 3F motorji niĆØle ne uporabljajo. V vezavi trikot gre medfazna napetost direktno na vsako fazno navitje, pri vezavi trikot pa velja drugaĆØno pravilo, saj gre neke vrste sestavljeno zaporedno vezavo (mogoĆØe malo nerodno izražanje) in je lahko medfazna napetost viÅ”ja (doma tega nimamo, lahko je le v industrijskem okolju), oziroma, vezava v zvezdo omogoĆØa le 1/3 moĆØi, saj je napetost dovedena na posamezno navitje za koren iz 3 manjÅ”a, poslediĆØno tudi tok, zato je zagonski tok bistveno manjÅ”i.
Zagon zvezda/trikot je primeren za neobremenjen ali bolj malo obremenjen motor, nikakor pa ne z nazivno obremenitvijo, ker z 1/3 moĆØi ne bo dosegel vrtljajev lahko da tudi pretegnil ne bo.
Toliko zaenkrat, saj ne vemo kaj ti bo motor poganjal in kakŔen režim delovanja bo.
_________________ Zasebna sporoĆØila sprejemam na e-mail |
|
Nazaj na vrh |
|
|
KraitPay
Pridruen/-a: Pet Mar 2015 8:28 Prispevkov: 4
|
Objavljeno: Pon Mar 30, 2015 09:30:17 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala obema!
Motor se uporablja pri "elektriĆØni" stiskalnici, kjer motor skrbi za pretok olja, torej nekakÅ”na ĆØrpalka.
Gre pa za priklop v industriji. Trenutno smo ga zaganjali direktno in so 16A varovalke vedno preživele.
Kasneje bomo verjetno krmilili silo same Å”tance s pretokom in bomo zato uporabili frekvenĆØnik.
Ker sem bolj teoretik me je zanimal priklop takÅ”nega elektromotorja po tablicah. Pri teh stvareh se vedno lovim ker so mi nekak dvoumne oz. jih ne zakapiram najbolj. Imam Å”e en priroĆØnik s katerim pa sem Å”e bolj zmeden.
Na primer: imam tabelo z podatki tablice in dovoljeno fazno napetostjo in potrebno vezavo pri 400V.
Y 400V | 230V | Y
230/400 | 230V | Y
400/690V D/Y | 400V | D
230V D / 400V Y|230V | Y
Eve; prvi stolpec je primet tablice, drugi stolpec je primer dovoljene fazne (verjetno mislijo medfazne) napetoti in tretji stolpec predstavlja vezavo pri 400V.
1 Prvi primer predstavlja 400V max. napetosti na navitjih v primeru Y vezave. Ker napetost tam za sqr(3) manjŔa to predstavlja 230V max. napetosti na navitjih? Vezava zato Y.
2 OĆØitno prestavlja 230V enofazne in 400V mefazne? Kaj pa ĆØe imamo frekvenĆØnik z enofaznim vhodom? 230V bi takÅ”en motor lahko vozil v trikotu in nastavljeni 230V napetosti na pretvorniku?
Zadnja dva primera pa tako ali tako ne razumem, ĆØeprav je predzadnji primer identiĆØen mojemu.
LP
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
reber moderator
Pridruen/-a: Pet Nov 2007 8:00 Prispevkov: 2149 Kraj: Bled
|
Objavljeno: Pon Mar 30, 2015 09:55:23 Naslov sporočila: |
|
|
Glede na okolje uporabe je torej problem reŔen, zagon direktno in brez kompliciranja.
Glede krmiljenja Å”tance s spreminjanjem vrtljajev motorja in s tem ĆØrpalke, precej verjetno ne bo v redu, za take stvari se uporabljajo proporcionalni hidravliĆØni ventili. HidravliĆØna ĆØrpalka je vedno predimenzionirana in imaÅ” za vzdrževanje tlaka tudi ustrezen tlaĆØni bypass ventil. Će ti zmanjÅ”aÅ” hitrost ĆØrpalke in je ta dovolj zmogljiva glede pretoka, se ne bo zgodilo niĆØ, Å”e vedno boÅ” imel dovolj pretoka in tlaka. Seveda je delovanje tvoje ideje odvisno od obstojeĆØe hidravliĆØne vezave, ti pa priporoĆØam, da resno razmiÅ”ljaÅ” o proporcionalnih ventilih (kljub ceni, no, tudi frekvenĆØnik ni zastonj) in o hidravliĆØni regulaciji, kar je tudi pravilen pristop.
Tvoji primeri stolpcev, ki jih ni, saj si napisal v vrsticah, so pa takole:
Podatkov prve vrstice ne razumem, niso logiĆØni, verjetno gre za Y 400V in D 230V
Druga vrstica bo verjetno vezava v zvezdo, ĆØe je medfazna napetost 400V in trikot, ĆØe je medfazna napetost 230V
Tretja vrstica je bolj jasna, gre za motor, ki ga v omrežju s 400V medfazno napetostjo lahko prikljuĆØiÅ” v zvezdo ali trikot in je zato tudi primeren za zagon zvezda/trikot
Ćetrta vrstica je enako kot druga.
V trifaznem sistemu gre vedno za medfazne napetosti, pri 3F motorjih te enofazna napetost ne zanima, saj niĆØle ne uporabljaÅ”, enofazna napetost je namreĆØ napetost med eno fazo in niĆØlo!
Će imaÅ” frekvenĆØnik napajan z 230V, je izhodna napetost frekvenĆØnika najveĆØ 230V in to velja za medfazno napetost, kar pomeni, da motor s podatki Y/D 400/230 prikljuĆØiÅ” v trikot (D) ker imaÅ” medfazno napetost 230V. Seveda lahko storiÅ” enako tudi, ĆØe imaÅ” frekvenĆØnik napajan z napetostjo 400V (nekoĆØ 380V) in v parametrih vpiÅ”eÅ” izhodno napetost 230V. FrekvenĆØnik lahko na izhodu daje napetost ki je manjÅ”a ali enaka napajalni napetosti. Će v parametrih ne vpiÅ”eÅ” niĆØ oziroma ni omejitve, bo na izhodu medfazna napetost, ki je enaka napajalni napetosti.
_________________ Zasebna sporoĆØila sprejemam na e-mail |
|
Nazaj na vrh |
|
|
KraitPay
Pridruen/-a: Pet Mar 2015 8:28 Prispevkov: 4
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
KraitPay
Pridruen/-a: Pet Mar 2015 8:28 Prispevkov: 4
|
Objavljeno: Pon Mar 30, 2015 10:34:45 Naslov sporočila: |
|
|
reber je napisal/a: |
Će imaÅ” frekvenĆØnik napajan z 230V, je izhodna napetost frekvenĆØnika najveĆØ 230V in to velja za medfazno napetost, kar pomeni, da motor s podatki Y/D 400/230 prikljuĆØiÅ” v trikot (D) ker imaÅ” medfazno napetost 230V. Seveda lahko storiÅ” enako tudi, ĆØe imaÅ” frekvenĆØnik napajan z napetostjo 400V (nekoĆØ 380V) in v parametrih vpiÅ”eÅ” izhodno napetost 230V. |
Će imam motor Y/D 400/230, pa zvežem enkrat direktno enkrat pa z frekvenĆØnikom. Jaz razmiÅ”lam tkole, prosim propravi me kje se motim, da se konĆØno nekaj nauĆØim. Nekaj mi namreĆØ ne Å”tima med teorijo in prakso.
Direktni priklop: ZvežeÅ” D ker je medfazna napetost po tablici takrat 230V? Ampak ĆØe na D vežeÅ” 400V, potem je celotna medfazna napetost na navitju ( ki je dimenzionirana na samo 230V - podatek za trikot; na tablici?). Torej bi sam priklopil v Y, 400V/sqr(3)=230V, na navitju. Sem si tole razlagal pravilno?
Priklop z frekvenĆØnikom:
-ĆØe imam 230V napajanje frekvenĆØnika (L - N). Motor zvežem v trikot in max. izhodno napetost nastavim na 230V. Se pa zavedam da so frekvenĆØniki z 230V napajanjem grajeni samo do doloĆØene moĆØi motorjev.
- ĆØe imam 400V napajanje. motor zvežem v trikor - takrat bo motor imel najveĆØ od napajanja, ker je celozna medfazna napetost na navitju. Na izhodu pa nastavim 230V. V trikotni vezavi namreĆØ celotno napetost vrinemo direkno na navitje motorja, pri Y pa se leta deli z sqr(3).
Kaj pa ĆØe ga zvežem v Y in nastavim izhodno napetost na 400V? - 400/sqr(3) = 230 ; napetost navitja ne prekoraĆØim? Je tole OK?
No tole bi bila moja razlaga tega primera, kje se motim? Moram gledati tablice motorja In raĆØunat vrednosti za D in Y ali se samo zanesem na tablice in priklopim kot piÅ”e. Tam kjer je podatek za D, tam je podatek kolikÅ”na je MAX. napetost navitja - je tole prav?. Će je prevelika zvežeÅ” v Y in je stvar reÅ”ena. Će je napetost Å”e vedno prevelika, potem ni grajen za naÅ”e razmere?
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
reber moderator
Pridruen/-a: Pet Nov 2007 8:00 Prispevkov: 2149 Kraj: Bled
|
Objavljeno: Pon Mar 30, 2015 10:55:32 Naslov sporočila: |
|
|
Prav razumeÅ”
Će imaÅ” motor 230/400 ga na frekvenĆØnik z 230V napajanjem vežeÅ” v trikot, tukaj nimaÅ” druge izbire ali možnosti. Će imaÅ” pri enakem motorju frekvenĆØnik napajan z napetostjo 400V, je motor lahko vezan v trikot, ĆØe nastaviÅ” izhodno napetost na 230V, oziroma motor vežeÅ” v zvezdo in izhodno napetost omejiÅ” na 400V, oziroma jo sploh ne omejujeÅ”, saj je omejena že z napajalno napetostjo. Vsekakor je bolje, da v tem primeru vežeÅ” motor v zvezdo in bo tudi fazni tok manjÅ”i, omejitev napetosti bolj pride v poÅ”tev v primeru, da motorja iz nekega razloga ne moreÅ” vezati drugaĆØe.
Dobro je razumeti tudi delovanje frekvenĆØnika. Fazna napetost in sinusoida se naredi iz polne napajalne napetosti in PWM modulacijo, zato je pomembno, da je motor vezan tako, da gre za ĆØim viÅ”jo napetost, oziroma napetost, ki je optimalna glede na napajanje. Napetostne konice so že tako ali tako prisotne in vsak motor ni popolnoma primeren za krmiljenje s frekvenĆØnikom tudi zaradi prebojne trdnosti izolacije. Napetostne konice se reže in blaži z ustreznimi duÅ”ilkami, ki so lahko celo veĆØje (vse 3 skupaj) kot je velikost motorja.
_________________ Zasebna sporoĆØila sprejemam na e-mail |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zokc
Pridruen/-a: Pet Mar 2012 17:49 Prispevkov: 38
|
Objavljeno: Sob Okt 03, 2015 18:44:27 Naslov sporočila: |
|
|
Da ne odpiram nove teme bom kar tule napisal.
Na motor moĆØi 15kw bi vezal tokovni transformator. sedaj me pa zanima ali potreujem 3. tokovne transformatorje na vsaki fazi posebej, ali je lahko 1. tokovni transformator na eni fazi in tako merim tok? In ali lahko na treh tokovnih transformatorjih uporabim samo 1. amper meter ali za vsakega posebej?
Lp
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mirator
Pridruen/-a: Tor Mar 2014 14:49 Prispevkov: 41 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sob Okt 03, 2015 19:42:53 Naslov sporočila: |
|
|
Će hoĆØeÅ” meriti tok v vseh treh fazah, potrebujeÅ” tri tokovnike in tri A-metre. Ker pa je elektromotor simetriĆØno breme, je dovolj ĆØe meriÅ” tok samo v eni fazi.
_________________ Će si praktik, spoÅ”tuj teorijo, ĆØe si teoretik, spoÅ”tuj prakso. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
reber moderator
Pridruen/-a: Pet Nov 2007 8:00 Prispevkov: 2149 Kraj: Bled
|
Objavljeno: Sob Okt 03, 2015 20:21:55 Naslov sporočila: |
|
|
Tako kot je mirator napisal, zgolj informativno je dovolj merjenje v eni fazi, ker praviloma so tokovi enaki, dokler je z motorjem in z napajanjem vse v redu. Će bi želel kontrolirati simetriĆØnost tokov, bi seveda moral meriti vsako fazo posebej.
_________________ Zasebna sporoĆØila sprejemam na e-mail |
|
Nazaj na vrh |
|
|
u2
Pridruen/-a: Čet Jan 2008 7:03 Prispevkov: 345 Kraj: Primorska
|
Objavljeno: Pon Okt 05, 2015 19:25:35 Naslov sporočila: |
|
|
Seveda lahko z enim ampermetrom meriÅ” tokove na treh razliĆØnih tokovnih transformatorji.
RabiŔ samo Ŕe dodatno preklopno stikalo s tremi pozicijami, s katerim izbereŔ na kateri fazi boŔ meril.
TeoretiĆØno torej res meriÅ” samo na eni fazi naenkrat, ampak to fazo lahko skoraj poljubno hitro izbiraÅ” - preklapljaÅ” in imaÅ” zelo realno sliko tokov v celem 3f sistemu.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
reber moderator
Pridruen/-a: Pet Nov 2007 8:00 Prispevkov: 2149 Kraj: Bled
|
Objavljeno: Pon Okt 05, 2015 22:10:14 Naslov sporočila: |
|
|
TeoretiĆØno lahko meriÅ” z enim A-metrom na treh tokovnih transformatorjih, praktiĆØno pa je treba biti ZELO pazljiv pri preklopih, saj sekundar tokovnega transformatorja NIKOLI ne sme biti neprikljuĆØen. Namesto A-metra na tokovne transformatorje daÅ” shunt upore, nanje pa potem preko preklopnika prikljuĆØiÅ” mV-meter tak naĆØin meritev in preklapljanja je pravilen. Će je A-meter stalno prikljuĆØen na tokovni transformator je že sam A-meter shunt. Preklapljanje bi povzroĆØilo prekinitve in neobremenjen tokovni transformator, ki je na sekundarju namesto z A-metrom zakljuĆØen tudi s kratkim stikom.
_________________ Zasebna sporoĆØila sprejemam na e-mail |
|
Nazaj na vrh |
|
|
u2
Pridruen/-a: Čet Jan 2008 7:03 Prispevkov: 345 Kraj: Primorska
|
Objavljeno: Tor Okt 06, 2015 07:36:44 Naslov sporočila: |
|
|
S shunt uporom in mV-metrom je ena varianta, obstaja pa tudi stikalo, s katerim preklapljaÅ” direktno A-meter.
Stikalo je sestavljeno - vezano tako, da je transformator faze ki jo trenutno meriŔ preklopljen na A-meter, ostala dva pa drži v kratkem stiku.
To verzijo smo imeli na razdelilni omari, tip stikala in proizvajalca se pa ne spomnim. Vem da je bila ena starejÅ”a zadeva, ĆØe se ne motim Italijanskega proizvajalca.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mirator
Pridruen/-a: Tor Mar 2014 14:49 Prispevkov: 41 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Tor Okt 06, 2015 15:48:00 Naslov sporočila: |
|
|
Drži. Obstajajo namenska stikala za preklop A-metra po fazah. Dobijo se v nekoliko bolj založenih trgovinah z elektromateralom.
_________________ Će si praktik, spoÅ”tuj teorijo, ĆØe si teoretik, spoÅ”tuj prakso. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zaspanc
Pridruen/-a: Sre Nov 2007 20:44 Prispevkov: 268 Kraj: Ćrnomelj
|
Objavljeno: Pon Dec 07, 2015 21:16:14 Naslov sporočila: |
|
|
Obstaja kakÅ”na po ZKP logiĆØna razlaga, zakaj sekundar tokovnika ne sme biti neobremenjen?
_________________ Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mirator
Pridruen/-a: Tor Mar 2014 14:49 Prispevkov: 41 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pon Dec 07, 2015 23:14:52 Naslov sporočila: |
|
|
Kratka razlaga:
Tokovnemu transformatorju je vsiljen primarni tok, v sekundarnem navitju pa preko ampermetra (ki ima majhno impedanco) teĆØe v bistvu kratkostiĆØni tok. Zaradi tega je v njegovem navitju majhna gostota magnetnega pretoka in je tudi padec napetosti v transformatorju majhen. Će bi bile sekundarne sponke odprte, se fluks iz primarne strani ne bi veĆØ mogel kompenzirati s fluksom iz sekundarne strani in gostota magnetnega pretoka v jedru bi se moĆØno poveĆØala, jedro pa moĆØno segrelo. V sekundarnem navitju bi se inducirala velika napetost, ki bi lahko povzroĆØila preboj med navitjem in bila seveda tudi nevarna.
_________________ Će si praktik, spoÅ”tuj teorijo, ĆØe si teoretik, spoÅ”tuj prakso. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zaspanc
Pridruen/-a: Sre Nov 2007 20:44 Prispevkov: 268 Kraj: Ćrnomelj
|
Objavljeno: Pon Dec 07, 2015 23:18:55 Naslov sporočila: |
|
|
Aha, jasno.
Hvala za pojasnilo.
_________________ Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne more dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne more odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne more urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne more brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne more glasovati v anketi v tem forumu Ne, ne more pripeti datotek v tem forumu Da, lahko povleče datoteke v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
|