www.elektron.si

[Damjan_]

Pozdravljeni,

imamo zelooo star oljni gorilec, ki bi ga želel montirati na dodatno peè.

Težava je v tem, da ga ne morem (neznam) priklopiti na kotlovsko regulacijo zato bi uporabil omarico, ki je že zraven gorilca (slike v prilogi).

Zelo bi mi pomagalo, èe bi mi nekdo razložil kaj so elementi v omarici in njihov namen, ter glavno kako naj jo priklopim na elektriko.

Kot je razvidno na slikah imam 5 žilni kabel od katerega je ena žila (èrna) slepa, torej mi ostanejo 4.
Rjava je faza (je v tem primeru tudi tako glede na to, da je vezje staro?)
Modra je nula,
in ostane samo še 1 èrni kabel, ki bi moral biti nekako povezan s termostatom, ki bo gorilec odklopil, ko bo v peèi zadosti stopinj.

Luèka je odklopljena kar me niti ne moti, samo da bo delalo

LP,Damjan

[potepenc]

Mene bolj kot omarica zanima gorilec in tisti èrn kabel, poslikaj še to in podrobno opiši, gotovo je na gorilcu še ena avtomatika.

Pripete slike so zmazek, zakaj uporabljaš digitalni zoom na telefonu? Pripni v normalni resoluciji, bo slika lepša in bolj ostra, da ne gledamo kock, kot da bi gledal minecraft

[Damjan_]

Priložena slika je s spodnje strani gorilca. Zgoraj ni popolnoma niè veè elektronike. En kabel gre na motor in 2 na elektrode za iskro.

Èrni kabel iz omarice se priklopi na èrni konektor iz slike.

Digitalnega zooma ne uporabljam, paè pa moram slike zmanjšati,ker lahko uploudamo samo 500kB.

Mogoèe kdo ve zakaj toliko trafotev?

[reber]

Tudi jaz se iz teh fotografij ne znajdem, ker ni kaj dosti videti. Šele zadnja fotografija, ki prikazuje gorilnik, me moèno spominja na gorilnik Riello, temu gorilniku je seveda sorodna zunanja omarica na prejšnjih fotografijah, ampak vsebina omarice ni originalna. Temu gorilniku pripada še ena zunanja enota, to je predgretje olja, ker je gorilnik namenjen kurjenju mazuta in razliènega olja. Verjetno je to tisti model, ki ima zraèno lamelno èrpalko in venturi šobo.

Za kaj veè, boš moral priložiti nove fotografije gorilnika v celoti z veèih strani in napisati kaj veè o tem. Sedaj ne vem, ali ti je gorilnik popolna neznanka ali pa... ne vem, bi želel kuriti odpadno olje? Niè lažjega, s tem imam ogromno izkušenj, gorilnike predelam ali naredim sam, take in drugaène, avtomatika na novo, predgretje, ...

Glede fotografij, je že potepenc napisal, da so zmazek. Zmazek ravno ne, so pa precej slabše, kot jih naredi fotoaparat, telefon Samsung Galaxy S3 paè ni fotoaparat, èeprav ima 8M pikslov, to še ni merilo kvalitete fotografij in loèljivost fotografije 3264x2448 nikakor ni primerna za objavo na internetu, bolj prijazna je nekje okoli 1M piksel do najveè 2M piksla, po drugi strani je dovolj že 0,5M piksla z loèljivostjo 800x600 in podobno. Na slednjo loèljivost sem zmanjšal priložene fotografije in jih pripel nazaj in tudi datoteke so postale manjše, kar pod 100kB. Pozabi zmanjševanje datotek, zmanjšaj piksle pa bo datoteka sama po sebi postala primerno manjša Naj bo dovolj Offtopica

[reber]

Èe na kratko odgovorim na vprašanje o številu transformatorjev:
Na priloženih fotografijah jaz vidim dva transformatorja, prvi je v omarici, drugi na gorilniku. V omarici je transformator za napajanje, poleg njega je en mini usmernik, kaj dosti veè ne razberem, zdi se mi, da je na desnem releju videti, da je tuljava 24V DC. Na gorilniku je VN (visokonapetostni) transformator prikljuèen na elektrode za vžig goriva. Zdelo se mi je, da je vse to logièno, zato nisem posebej pisal o samo dveh transformatorjih, samo èudno se mi zdi vprašanje:

[Damjan_]

Hvala za odgovor.
Vsekakor sem danes probal razbrati kam gre kakšna žica in sem kar sem razbral narisal v pdf datoteki.

Na grobo imamo 3 kable. Vstopni BEL (5 žilni), izstopni za predgretje BEL (3 žilni) in izstopni ÈRNI, ki gre v gorilec.

Razlaga.
Vstopni kabel ima 5 žil. Rjavo, modro, rumeno/zeleno in 2 èrni.
Rjava gre na T1
Modra na T2

Zemlja je preko spojke (slika 10) povezana z rjavo in gre v kabel za predgretje. Modra za predgretje je povezana na T2. Potem sodeè, bi moral vstopno rjavo in zemljo skupaj povezati na fazo.? Èe je to res, potem predgretje zastopim saj sta samo 2 kabla in je NON STOP klopljeno. Boljša bi bila sicer vezava iz T1 in ne iz vstopne zemlje...

1 èrna žica, vstopna, gre direktno na stikalo ON/OFF v omarici in nazaj direktno v èrni kabel, ki gre v gorilec.
Druga èrna žica je prosta.

Iz èrnega kabla, ki gre v gorilec, (v njem so sami èrni kabli samo eden je rumeno zelen), gre rumeno zelena žica na ohišje, nato pa dodatna èrna žica nadaljuje priklop na neko ozemljitev.

Dodal sem slike, tokrat sem jih slikal z manjšo velikostjo. Upam, da bodo boljše. Po potrebi naredim še kakšno

[Damjan_]

V prejšnjem prispevku mi ni dovolilo pripeti veè slik in pdf datoteke trenutno dešifriranega vezja zato prilagam:

LP, Damjan

[reber]

Prosim te za fotografije gorilnika in ne dobim niti ene, namesto nje dobim 10 drugih, ki mi ne sporoèajo niè novega, razen pdf datoteke z delno shemo.

Shemo lahko ali pa še bolje... moraš jo dopolniti in narisati do konca, po obstojeèih žicah v omarici zriši shemo, da vidimo kakšen veleum si je stvaritelj te vezave izmislil.

Ne vem kaj misliš s T1 in T2?

Å e enkrat te pozivam, fotografije gorilnika

Predgretje, èe ga imaš ali pa tudi ne, pri tem gorilniku je predgretje zunanje in ima stalno napajanje, kar je tudi razvidno iz delne sheme. Predgretje ima svoj termostat in deluje kot samostojna enota, lahko bi sicer bila tudi taka vezava, da predgretje dobi napajanje iz kotlovskega termostata in ko doseže temperaturo, se vklopi gorilnik ampak pri tem predgretju je kar nekaj volumna in bi vžig predolgo trajal, zato je verjetno kar stalno v pripravljenosti.

No, sedaj te še enkrat pozivam (sem že zoprn zelo moèno) za fotografije gorilnika in da našteješ vse dele gorilnika in jih podrobno opišeš in kako so povezane, poskusi ugotoviti, kam na konektor so povezani posamezni elementi, to ti bo pomagalo pri risanju celotne sheme vezave.

Da ne boš misli, da te muèim brez veze, èe bi jaz v roke dobil tako neznano stvar, ki jo je nekdo po svoje predelal in ne obstaja nobena dokumentacija, ne original in še manj opisana predelava, bi se preprosto lotil reverse engeneeringa in iz obstojeèega stanja zrisal shemo in po shemi bi potem ugotovil naèin delovanja in mimogrede še naèin priklopa.

Obèutek imam, da v elektrotehniki nisi domaè, na to me nisi opozoril, da bi mojo razlago prilagodil tvojemu nivoju znanja. Èe nekdo nekaj ne zna, to ni sramotno, da pa to prikriva in s tem zavaja ljudi, ki mu nudijo pomoè, pa ni v redu in po nepotrebnem zaplete stvari. Poglej, èe ne poznaš in ne veš kaj je kaj, preprosto to priznaj in opiši po svojih besedah kakor paè moreš in znaš, bomo že razumeli in ti razložili kaj je kaj, do zadnje podrobnosti, ki te bodo zanimale.

Do sedaj lahko iz priloženih fotografij razberem zelo zelo malo, res malo, zato si še vedno želim fotografij gorilnika in njegovega podrobnega opisa, ker ne vem toèno kaj imaš, jaz pa tega gorilnika nisem imel, sem ga samo videl pred davnimi leti pri prijatelju, ki ga tudi nima veè, ampak vem, kako deluje in zato ne bo problemov. Še najveè vredna informacija se skriva v delni shemi, to je tista pdf datoteka... Priklop je preprost, imaš nièlo, imaš ozemljitev, imaš stalno fazo in imaš fazo iz kotlovskega termostata.

Pravilna vezava bi bila, da stalna faza pride najprej na glavno stikalo, iz stikala gre na predgretje in nazaj ven na kotlovski termostat in spet nazaj v omarico oziroma gorilnik. Vse to bi zlahka prilagodil standardnemu 7 polnemu priklopu gorilnika, ki ima tudi standardni konektor.

Seveda obstaja možnost, da je kaj narobe zvezano, pri raznih predelavah vèasih ljudje naredijo trapaste napake in mešajo zemljo in nièlo... zato je treba take napake tudi odpraviti in popraviti vezavo.

[Damjan_]

Fotografijo gorilnika nisem priložil, ker gorilnika nimamo doma. Še vedno je v hiši starih staršev. Bom danes popoldne šel tja in naredil nekaj slik ter povezal na shemo kar bom znal.

s T1 in T2 sem mislil terminal 1,2 itd. Tako imenovanje sem zasledil na netu.

Ne da nisem v elektrotehniki domaè, nimam pojma! Vse kar znam, je pomeriti fazo, pa še to samo na 220V s fazenbriferjem. Zato sem temo odprl pod elektrotehnika za zaèetnike , vsekakor nisem želel zavajati...

Tukaj že ne sledim:
Imaš nièlo=plava žila
imaš ozemljitev=povratna rumeno/zelena zila, ki gre iz gorilca
stalna faza=èrni 1 ?
faza iz kotlovskega termostata= rjava žila?

Danes zjutraj sem pogledal še na releja in res v njima piše 24V.
Torej rjava žila (220V) pride v trafo in nato po omarici teže 24V. Že malo bolj varno .

Bom poizkusil ugotoviti kam gredo kabli po trafotu. Je težko ker jih je ogromno, ki se prepletajo in zgubim sled kaj gre notri in kaj ven.
Tiste male enote na vezju (gretzov mostièek, kondenzator, upor, tranzistor) kateri je kateri....tukaj bi potreboval malo veè pomoèi.

Se vidi da to žal ni moje podroèje. Je pa zanimivo

Èe pa ga priklopimo na standardni 7 polni konektor pa ale-luja

Upam, da Å¡e preden me kaj strese

[reber]

No, poèasi bomo ugotovili, kako naprej ali kako ponovno zaèeti, èeprav smo že zaèeli in sploh ne tako slabo, nekaj kljuènih informacij je že zbranih.

Glede na znanje (ali neznanje) bo tudi razlaga temu primerna, za zaèetnike.

Napajanje si lahko predstavljaš tudi kot en preprost elektrièni tokokrog, recimo baterija, vodniki in nek porabnik, recimo žarnica. Vmes lahko vežeš kakšno stkalo, da prekineš tokokrog, verjetno ti je ta princip jasen, vedno imaš zakljuèen tokokrog. Pri bateriji imaš enosmerno napetost, prikljuèki so pozitivni in negativni, torej + in -

Enako ali zelo podobno je tudi pri omrežnem napajanju, imaš sicer izmenièno napetost, ampak tokokrog mora biti prav tako sklenjen ali zakljuèen. Izmenièna napetost ima prav tako + in - le da se stalno izmenjujeta.
Pri izmeniènem tokokrogu ne uporabljamo nazivov plus in minus, paè pa nièla (moder vodnik), ki je praviloma na potencialu zemlje in faza (èrn, rjav, ..), ki ima napetost proti nièli 230V v našem omrežnem sistemu. Zemlja ali ozemljitev, zašèitni vodnik, PE, je praviloma rumeno-zeleni vodnik in je namenjen zašèiti, je na potencialu zemlje, oziroma je direktno povezan z zemljo preko ozemljila in ozemljitve. Skozi zašèitni vodnik tok praviloma ne teèe, to se zgodi le ob napaki, èe pride do preboja ali kratkega stika z ozemljenimi deli.

Sedaj pa na tvojo avtomatiko in napajanje gorilnika.
Kot sem že zgoraj napisal, imaš v omarico 2x pripeljano fazo, ena stalna in ena verjetno preko kotlovskega termostata. Pred termostatom je nekje narejen priklop ali dovod z le eno fazo, ta je razcepljena v dve smeri, ena gre direktno v omarico in ena na termostat... Nièla in zemlja je pripeljana 1x kar je dovolj, saj je tudi 2x pripeljana faza gotovo ena in ista, le da je ena stalna ena pa ne. Pravilno bi bilo, da bi v omarico pripeljal le dovod in bi iz te omarice vzel napajanje za termostat in preko termostata dobil fazo nazaj, da avtomatika pozna stanje termostata.

Standardni 7 polni priklop je v naslednjem vrstnem redu:
1 - faza dovod
2 - ozemljitev
3 - nièla
4 - faza izhod na termostat, oznaka T1
5 - faza iz termostata nazaj, oznaka T2
6 - izhod faza kontrolna luèka - napaka
7 - izhod faza števec delovnih ur, kontrolna luèka - delovanje

V prilogi je ena shema gorilnika, kjer je lepo prikazana tudi vezava peèi z dvema kotlovskima termostatoma T1 in T2, tako da oznake s èrko T niso samoumevne, da gre to za terminal 1 in terminal 2, mogoèe imajo amerièani tako. Brez legende ni niè, èe ni po standardu.

Uporaba standardnega 7 polnega priklopa je priporoèljiva, ker prihrani cel kup nevšeènosti, tudi same peèi so praviloma tako povezane, da to vse ustreza. Pogosto monterji povežejo na 7 polni priklop samo sponke 2, 3, 5 in niè drugega, mogoèe kontrolne luèke, èe so na peèi, napajanje gorilnika pa kar èez termostat, kar ni pravilno, saj v primeru, da imaš gorilnik, ki potrebuje stalno napajanje, na tak priklop ne bo deloval ali pa ne bo pravilno deloval.


Tvojo omarico boš prerisal tako, da boš porezal vezice, da boš lažje sledil žicam, na koncu jih lahko spet spneš nazaj z novimi vezicami, da ne bodo èreva v omarici.

Tisto malo tiskano vezje pri tebi pa vsebuje:
- gretzov mostièek, to je usmerniški mostièek s 4 diodami, za usmerjanje izmeniène napetosti, je èrn in ima 4 nogice...
- modr visok element je elektrolitski kondenzator, za glajenje enosmerne napetosti, negativni pol je na strani, kjer je bela oznaka -
- kovinski okrogli element je najbrž en tranzistor, kaj piše gor boš moral ti pogledat, po oznaki se potem toèno ve, kaj toèno je to.
- upor je še ostal, tega pa najbrž poznaš


Bi pa rabil eno primerno fotko tistih kontaktov desno v omarici, ob releju, kjer so goli kontakti, na fotkah ne vidim, kaj bi to lahko bilo, lahko je pobrano iz kakšne avtomatike in nekaj improvizirano, nekje bi moralo biti eno èasovno vezje, ne more gorilnik kar tako malo na pamet delovat zaradi vžiga, popravljanja plamena in podobno, na gorilniku je verjetno tudi kakšen elektromagnetni ventil za olje, verjetno celo dva, èe se prav spomnim.

[Damjan_]

Tranzistor sem pogledal. Oznako ima: BC 141-16 99 401 Malesya. Meni to pove samo, kje je bil narejen

Tisti kontakti desno...to je najbrž bimetal.

Na gorilcu zgoraj so (slika 232, zadnje tri Å¡tevilke):
- 2 valjasti zadevi, to bosta elektromagnetna ventila omenjena v prejšnjem postu (kakšno funkcijo imata?)
-foto celica
-in pa oljni grelec.

Oljni grelec ima originalno žico prekinjeno, predvidevam da fazo.

Dodan, ali pa original je še en grelec (sl.338), ki je direktno na dovodu goriva. (Termostat je oèitno dodan). Iz tega termostata gre žica na prejšnji oljni grelec na mesto, ki je bilo prekinjeno.

Na sliki 339 je ena valjasta enota, podobna avtomobilski cinšpuli. V njo gresta dva kontakta. Izhoden, moènejši èrni kabel pa ni prikljuèen.

Škoda, da je že vse nekaj na pol predelano. Je samo še težje razumljivo....

Upam, da so slike v redu.

[reber]

BC141 je NPN tranzistor, niè posebnega "general purpose" za splošno uporabo.

Na prvi fotografiji je res videti dva elektromagnetna ventila, toène funkcije ne poznam dobro, ker si takega gorilnika nisem lastil, imel ga je prijatelj in ga zamenjal za novejšega, ker je bil ta moèno obrabljen.
Poleg ventilov je res ena velika fotocelica, verjetno en starinski veèji fotoupor.
Predgretje zadnje stopnje je zato, da se ogreje zadnji del do šobe, del z ventili in tja do èrpalke, ogreje se pred štartom in mao pomaga tudi med delovanjem.

Gorilnik prebavi marsikaj, kar gori, za kurilno olje ga je nesmiselno uporabljat, ker danes dobiš delujoèe rabljene za majhen denar.

Problem teh kompresorskih gorilnikov je obraba lamelne èrpalke za zrak, ko je to obrabljeno, je potrebna generalna obnova, sicer slabo deluje. Obnova ni poceni, ker je to danes eksotika in velja za unikatno delo, zato je lahko tudi cena zelo unikatna (visoka, zelo visoka), ker delov ne dobiš veè ali pa izredno težko, skoraj bi prej zadel na lotu.

Ker je napeljava temeljito predelana, je nekdo vedel kaj hoèe ali pa ga preprosto ni znal spraviti v pogon in je s predelavo totalno zabluzil. Èe ima gorilnik dovolj visoko števlo delovnih ur, je èrpalka gotovo obrabljena, tako da gorilnik brez obnove ni uporaben.

Sedaj pa pomembno vprašanje: Kaj bi ti rad kuril s tem gorilnikom?

Gorilnik je doživel toliko predelav in dodelav, da po tem sklepam, da je moral povzroèati precej težav z delovanjem, verjetno bo najveèji vzrok mehanska obraba, zamašenost kanalov za olje, ventilov, obraba èrpalke, ... Èe bi bila predelana samo avtomatika in ostalo brez predelav, bi še nekako šlo, tako pa verjetno brez generalne ne bo šlo, ta pa zaradi pomanjkanja delov verjetno ne bo poceni, kot sem že napisal.

Za kurjenje kurilnega olja bo najceneje nabaviti drug gorilnik, lahko tudi rabljen, bo veliko ceneje, kot popravilo in obnova tegale.


Na zadnji sliki je pod gorilnikom kondenzator motorja, gre za delovni kondenzator enofaznega motorja, tipièna zadeva.

[Damjan_]

Gorilnik bom uporabljal kot sekundarni gorilec. V primeru, da prvi zataji, kar se nam velikokrat dogodi (motnje), bi se prižgal. Glede na to, da je bolj trpežen kot primarni, kar je za moje pojme pozitivno, bom z njim, èe bo šlo skuril tudi tisto nesnago, ki ostane na dnu cisterne, ki pa jo ni malo.

Da gorilca niso znali spraviti v pogon mislim, da ni toèno, saj je, kolikor vem, deloval dokler niso preklopili na plin. Èe bi bil zaniè bi ga ata vrgel v smeti.

Èe gorilec spravimo v pogon in èe ne bo funkcionalen ga še vedno lahko prodam. Takšen nedeloven, kot je sedaj pa je samo za v smeti.

Moja želja ostane enaka. Probati in pomožnosti priklopiti na standardni konektor. Èe bomo zadevo razdelali v detajle bo mogoèe tudi kdo drug našel koristne informacije.

Èe se vrnem na temo:
Iz slik, ki sem jih uploudal in z razumevanjem koncepta delovanja, bi se moglo znati doloèiti, kaj releji in bimetal urejajo? Èe res ni potrebno ne bi šel vse kable prerisovat, èe pa je potrebno bom pa šel!

[reber]

Za kurjenje kurilnega olja predgretje niti ni potrebno, saj je dovolj tekoèe da se lepo razprši tudi hladno, še posebej zato, ker je zraèno razpršeno (venturi efekt). Verjetno je predgretje izklopljeno, ker je bilo kurjeno kurilno olje.

Koliko je obrabljena èrpalka in koliko zapackan gorilnik, vidiš kmalu po tem, ko ga spraviš v pogon in vidiš èe prši oljno meglo in èe se ta tudi vžge, ko je prisotna iskra. Èe je bilo zadnje èase kurjeno le kurilno olje, gorilnik v notranjosti (tisto kar ne vidiš) najbrž ni zamašen in zapackan.

Èe je bil gorilnik v delujoèem stanju in se ga takega tudi izkljuèilo iz uporabe, bi ga bilo treba samo pravilno prikljuèiti nazaj in bi moralo delovat. Lahko bi poskusil kar po logiki, nièla in zelja sta znani, ostaneta ti stala faza in faza preko termostata, za preizkus ju spojiš skupaj in seveda prikljuèiš napajanje, verjetno bo delovalo.

Funkcija elektromagnetnih ventilov je odpiranje olja, eden odpira olje, ki gre skozi lamelno zraèno èrpalko, drugi odpira olje, ki gre direktno v šobo. Na èrpalki imaš filter za zrak, ki gre skozi èrpalko, sekundarni zrak zagotavlja vetrnica na motorju, seveda mora biti pokrov gorilnika zaprt za normalno delovanje in pretok zraka tja kamor je treba.

Èeprav tale gorilnik požre marsikaj, svinjarije iz dna cisterne ne bo prebavil, filtriranje ti ne uide. Èe bi kuril mazut ali gosto odpadno olje, pomaga predgretje, tudi preko 100°C, da olje postane redko, problem odpadnih olj ni gošèa in svinjarija v njem, paè pa gostota. Svinjarijo v olju je v vsakem primeru treba izloèiti, še najveè se izloèi z ležanjem in posedanjem, kar ima v cisterni dobre pogoje, ker miruje dolgo èasa. Dodatni filtri so seveda obvezni... filter z veliko površino in veliko uèinkovitostjo je možno zelo poceni narediti doma.

Lahko ti predlagam tudi kakšno menjavo za delujoè in lepo ohranjen gorilnik za kurilno olje, namreè kolega bi bil interesent za tale gorilnik zaradi zraène lamelne èrpalke.

[Damjan_]

Saj bi ga priklopil, pa se bojim, da me ne bo kaj streslo,...Omarica je žeèezna, gorilec je železen, povsod okoli pa min. 220

Zato bi rad dešifriral kaj gre kam in zakaj, potem bom vsaj vedel kje moram biti previden.

Danes sem cel dan prerisoval vsebino omarice

Nekako sem vse skupaj združil v pdf datoteki vezje_2. Tranzistor, mostièek in kondenzator so spodaj povezani, kar se vidi v pdfu. Žice sem pobarval, da bi se lažje videlo, kaj gre kam.

Prosil bi za razlago kako potuje elektrika in kakšne napetosti je oz. me še vedno zanima, èe je opcija priklopa na standardni prikljuèek.

[potepenc]

Ne boj se, priklopi to reè in se ne dotikaj, ko bo pod napetostjo pa te ne bo niè streslo. Kovinsko ohišje imaš ozemljeno, tega se lahko dotikaš, prikljuèke posameznih delov pa ne šlataj med delovanjem

Shemo si èudno narisal, se paè ne spoznaš, kot praviš. Na obeh relejih imaš narisan razpored kontaktov in oštevilèene prikljuèke, to uporabi v shemi. V teh PR relejih so po trije izmenièni ali preklopni kontakti.

Tisti rele brez ohišja je nekakšen mehanski èasovni rele, na prvih dveh prikljuèkih je prikljuèena špirala grelèka, ki je navit na bimetal, ko se segreje preklopi kontakte, to so naslednji trije, je pa to izmenièni kontakt, enako kot v PR relejih.

Èe kaj ne razumeš okoli relejev, kar vprašaj, da ti razložimo in mogoèe boš moral še kaj razkopat, lahko pa sploh ne, priklopi gorilec na elektriko in probaj èe deluje

[Damjan_]

hmmm, no pa ga bom probal priklopiti. Da vidimo kaj se bo zgodilo. Nekaj se bo

Mogoèe je vsem ostalim jasno, vendar meni nekako ne gre skupaj.

Predstavljam si tako, da vzamem standardni vtikaè, ki se priklopi v vtiènico (tu bom pazil, da se faza res priklopi na fazo in en na nulo). Iz vtikaèa gredo 3 žile, faza, nula in zemlja....sedaj pa priklop omarice na omenjene žice.

Èe gledam vezje.pdf, kjer imam 5 žilni kabel:
1. Rjavi, èrni 1 in rumeno/zeleni ki gre na predgretje so faza?
2. modri je nula
3. masa iz omarice pa gre na zemljo

Je to pravilno, kajti tako bi sedaj priklopil

reber je napisal, da imam 2 žile, ki gresta na fazo. To me sedaj moèno bega.

....se da celotno vsebino omarice zamenjati s kakšno novejšo elektroniko, ki jo uporabljajo sedanji gorilci. To bi mi povrnilo zaupanje v delovanje

[reber]

Rumeno-zeleni nikakor ne bi smel biti faza, v tvojem primeru je èudno, da je povezano tako, da ru-ze žica iz dovodnega kabla ni spojena na ohišje omarice in na ru-ze žico za predgretje. Ker predgretja nimaš, oziroma ta kabel ni prikljuèen, ga lahko preprosto odstraniš, da te ne moti, še posebej zato, ker ni v redu povezano.

Smrtni greh je, èe ru-ze žico ne uporabiš za ozemljitev ampak za nekaj drugega, recimo za fazo
Modra žica je praviloma nièla, vendar pri standardnih šuko vtikaèih lahko tega obrneš in barve v tem primeru ne veljajo tako dobesedno. Strogo velja, da je modra nièla pri fiksnih inštalacijah in kjer konektor (vtikaè) ne moreš obrniti drugaèe kot je predvideno. Recimo standardni 7 polni konektor za gorilnik je že en tak primer, kjer ne moreš obrniti.

Po tvoji shemi sta modra in rjava v dovodnem kablu preko sponk nadalje povezana na transformator, iz tega sledi, da je to napajanje 230V, verjetno stalno napajanje, modra bo nièla, rjava faza.

Èrna1 je verjetno prav tako faza, zato za preizkus delovanja spoji skupaj rjavo in to èrna1 in ju spoji na fazo, potem ti ostaneta še modra in ru-ze, za katere pa veš kam spadajo.

Ali je stalna faza rjava in èrna1 faza preko termostata ne vemo, lahko je tudi ravno obratno. V gorilniku nimaš prikljuèenega predgretja, torej je vseeno, èe stalnega napajanja na gorilnik sploh nimaš, enostavno spojiš vse skupaj èez termostat kotla in je v redu ali pa zadevo popraviš in urediš standarden 7 polni priklop in urediš še signalizacijo.

Predelava ali obnova omarice je možna, lahko bi uporabil avtomatiko od kakšnega klasiènega gorilnika in bi ustrezala, pod pogojem, da ne uporabljaš predgretja, saj ga navadna avtomatika ne upošteva. Èe imaš predgretje s termostatom, ki sklene kontakt, ko je temperatura dosežena, se lahko uporabi taka avtomatika in po doseženi temperaturi vklopi motor. Nekateri klasièni gorilniki za kurilno olje imajo predgretje in tudi stikalo na predgretju, ki vklopi pogoj za štart ko je temperatura dosežena.

Lahko se trudiš s tem gorilnikom, lahko se marsikaj nauèiš, seveda pa se lahko zgodi, da boš moral gorilnik precej razkopat in do zadnjega elementa pregledat žice in ugotovit popolno vezavo. Ko boš to vse dal skozi, bo tudi razumevanje delovanja popolnoma drugaèno, vse bo postalo jasno.
Lahko tudi sprejmeš ponudbo zgoraj, moj kolega se je zanimal za ta gorilnik, bi ga zamenjal za klasiènega na kurilno olje, samo priklopiš in dela, preizkušen, brezhiben, lepo ohranjen.

[Damjan_]

Trenutno stanje je takšno, da je gorilnik že kar moèno razkopan. Vse žice, sem že prerisal na papir, tudi vezave do ostalih komponent, kot so fotocelica, elektromagnetna ventila itd. Uporabil bom še razlago relejev in vse skupaj pregledal in objavil. Upam, da mi kakšna žice ne uide

Je še ogromno stvari, ki jim ne razumem delovanja, kot npr. pri kondenzatorju: ima prikljuèek za 4 žice, vendar dve nista priklopljeni (sta zraven zaviti v lepilni trak). Je to zadosti ali ne, ne vem. Gledal sem po netu in imajo kondenzatorji po 2 žice. Mogoèe ima moj samo še opcijo sekundarnega priklopa pa ima zato še 2, ki pa nista priklopljeni.

Barve žic bom nekako izpustil saj jim ni za zaupat.

Moj namen z gorilnikom je da ga preizkusim. V primeru, da ne bo delal zaradi mehanske napake/obrabe, pa ga lahko dam tvojemu kolegu za rezervne dele.

[Damjan_]

...konèno sem se prebil skozi.

Usmernik nisem znal lepše narisati, ostalo pa je vsaj približno razumljivo. Lahko bi kakšno žico v spodnjem delu izpustil, oziroma priklopil na obstojeèo èrto in ne vlekel v konektor kot je to dejansko narejeno.

Shema je v prilogi ...upam, da bo padel kakšen komentar

[Damjan_]

Mi zna kdo razložit kje pri kondenzatorju, greatzovem mostièku in tranzistorju gre ven 12+ in kje je minus glede na mojo shemo.

[reber]

Kar dobro ti gre, zelo dobro si se potrudil, èeprav si narisal zelo laièno in precej po svoje, saj shema ni risana s standardnimi simboli. Kljub taki shemi, jo izkušeni lahko razberemo in razumemo, seveda s pomoèjo opisa v odgovorih zgoraj.
Èeprav je tak naèin precejšnja izguba èasa, je zato dobra pot k razumevanju in zanimiv naèin uèenja, zato bomo naredili korak naprej, da shemo izboljšamo.

Opozoril bom Å¡e na nekaj napak in sicer:

Vzporedno s tuljavo releja 2, ki bi ga lahko oznaèil z referenco K2 ali RE2, ni upor, paè pa dioda, èrna z belim ali srebrnim obroèkom, tam je tudi katoda in služi za zašèito pred napetostnimi konicami, ko se rele izklopi. RE1 te diode nima, saj ni potrebna, ker ga ne vklaplja tranzistor, kot je to pri RE2. Na vezju z usmernikom je tudi tranzistor, tega krmili fotoupor (fotocelica), tranzistor pa vklaplja RE2, to razberem iz sheme, je pa to tudi logièno. Sponke so oznaèene z X1 in X2 z dodano zaporedno številko. X1 so sponke v omarici, X2 pa kontakti v konektorju.

Grelec v gorilniku zanesljivo ni in ne more, ne sme biti vzporedno z motorskim kondenzatorjem.

V prilogi je shema napajalnega dela (trafo, gretz, kondenzator) in ojaèevalnika za foto celico (upor, tranzistor)
Shema gorilnika je približna, nekatere sponke mogoèe manjkajo, ampak iz sheme razberem naèin delovanja.

Delovanje je preprosto. Po vklopu napajanja deli dobijo napajanje, RE3 je èasovni bimetalni rele, ki takoj zaène odštevati èas z gretjem bimetala. VN trafo takoj zaène dajati iskro, zažene se motor in oba ventila. Ko se gorivo vžge, FC zazna svetlobo in RE2 se vklopi, z mirovnimi kontakti izklopi èasovni rele RE3 in ventil 2. Èe ogenj ne vžge preden poteèe èas RE3, se RE3 preklopi in vklopi RE1, ki ima samodržno vezavo in ostane vklopljen do reseta, gori tudi luèka za napako. Reset se izvede s prekinitvijo napajanja in ponovnim vklopom.

Delovanje kot tako je popolnoma logièno in pravilno.

Nekaj povezav si zgrešil in narobe narisal, npr pri elektromotorju moraš vzeti motor + kondenzator kot celoto in dobiš samo 2 prikljuèni žici. Motor ima 3 prikljuèke: nièla, glavna faza in pomožna faza preko kondenzatorja. Kondenzator je povezan med glavno in pomožno fazo. Napajanje se prikljuèi na glavno fazo in nièlo motorja. Motor s kondenzatorjem kot celota, je lahko napajan kot sem napisal, lahko pa fazo in nièlo zamenjaš, seveda kot celoti, motorju je vseeno. Prilagam še shemo.

[Damjan_]

Najlepša hvala za sheme in razlago. Delovanje omarice in gorilnika sedaj že nekako razumem imam pa težave s kondenzatorjem in s shemo.

Sem šel ponovno pogledat, èe sem narobe narisal...Mogoèe me bega tudi zato, ker je pri gorilniku nekaj izklopljeno?...(Priložena slika)
Na kondenzatorju imam 4 kontakte dva z ene in 2 z druge strani. Iz prikljuèene strani gresta kontakta na tiste 3, ki gredo v motor.
Kondenzator si predstavljam kot nek rezervoar el. energije. Se pravi, da se mora nekako napolnit s povezavo na fazo in nulo, in ko potrebujemo dodatno energijo jo motor poleg iz omrežja potegne še iz kondenzatorja. Torej se glavna faza in pomožna faza rišeta kot eno?

Iz druge strani bi moralo iti na kontakt 8 in 4,ki pa gresta direktno na predgretje, ki je v gorilcu. Tako sem narisal samo da sem dodal spojko, da nisem vlekel še ene èrte. To naj bi bilo isto?

Nekako ne vidim razlike med prikljuèkom za predgretjem, ki sem ga narisal jaz in med vašo shemo.

To predgretje je trenutno tudi izklopljeno in nadomešèeno z dodatnim.

Omarica ima tudi stikalo, ki je priklopljeno z fazo na kondenzator. Je to tista pomožna faza. Èe je stikalo odklopljeno mogoèe motor ne dela, vsaj kakor imam narisano pa iskro še vedno meèe?

[reber]

Še enkrat ponavljam: motor in kondenzator moraš gledat kot celoto, niè ne sme biti prikljuèeno zraven npr na kondenzator, kveèjemu še en kondenzator, èe bi bil eden premalo. Za vsak motor je kapaciteta kondenzatorja toèno doloèena, ne sme biti premalo, niti preveè. Èe je premalo, ima motor premalo moèi, èe je preveè, bo tok skozi pomožno fazo prevelik.
Tvoje razumevanje kondenzatorja z motorjem je popolnoma napaèno. Glavna faza je delovna, pomožna faza je v statorju motorja zamaknjena za 90° zato mora biti tudi napajanje zamaknjeno, da se v motorju ustvari vrtilno polje in se rotor obraèa in ima tudi navor. Splošno znano je, da tok skozi kondenzator prehiteva napetost, temu reèemo, da zamakne fazo.
Kondenzator ni le "shranjevalnik el. energije", lahko na nek naèin deluje kot upor, seveda le v sistemu ali vezavi z izmenièno napetostjo, ampak pustimo zdaj to.
Glede motorja s kondenzatorjem se strogo drži priložene sheme, v tej vezavi dobiš le dva prikljuèka, za katera ni pomembno kje je faza in kje nièla, v shemi je narisano idealno, lahko je tudi obratno, saj gre za izmenièno napetost.

Veè o enofaznih motorjih najdeš tudi tukaj !

Kondenzator ima samo elektrièno 2 prikljuèka in ne 4, kot vidiš, imaš dve kovinski plošèici in na vsak prikljuèek kondenzatorja je pritrjena ena. Èe je kovinska plošèica take oblike, da je videti, kot da sta to dva prikljuèka, je to res, ampak gre to za en in isti prikljuèek kondenzatorja. Tako je narejeno iz praktiènih razlogov, za lažjo izvedbo vezave, saj je kondenzator vedno prikljuèen med glavno in pomožno fazo motorja, napajanje, fazo, pa prikljuèiš na kondenzator in sicer na prikljuèek z glavno fazo. Èe je ima motor obe fazi navit z enako debelo žico, gre za motor, ki se lahko vrti levo ali desno in je vsaka od obeh faznih navitij lahko glavno ali pomožno. Èe sta fazi razlièni, eno navitje z debelo in eno z tanjšo žico, gre za motor, ki se lahko vrti le v eno smer in navitje z debelejšo žico je glavna faza.

Kam in kako je bilo prikljuèeno predgretje ne vem, logièno bi bilo, da je vzporedno z motorjem kot celota, tako sem tudi narisal, enako tudi ventil 1. Lahko bi bilo narejeno tudi tako, da se predgretje vkljuèi preden se zažene motor, kar bi bilo v primeru kurjenja težkih olj pravilno.

Dejstvo je, da je vezavo nekdo spreminjal in verjetno prilagodil svojim namenom. Osnovno delovanje je tako ali tako enako, spremeni se le pri predgretjih, za kar pa trenutna avtomatika ni prilagojena, saj nima tipanja temperature, oziroma na predgretjih nimaš termostatov, razen na zunanjemu, za katerega se ne ve ali služi vklopu pogoja, da je segreto ali za izklop grelca. Kot sem že zgoraj v enem odgovoru napisal, pri predgretju je tako, da se vklopi najprej to in ko doseže temperaturo, se vklopi gorilnik.

[mirator]

Tako izèrpnih in kvalitetnih razlag, kot jih ponuja @reber pa res ne doživiš na vsakem forumu.
Dodal bi samo nekaj glede varnosti.
@Damjan je v svojih shemah omenjal obstojeèi rumeno-zeleni vodnik kot ozemljitev. Ta vodnik v nobenem primeru ne sme opravljati funkcije nevtralnega vodnika (nule), kot je v svoji shemi prikazal @Damjan, mora pa na njega biti prikljuèena povezava GND v shemi @reber-ja in pa seveda vse kovinske komponete gorilca.

[Damjan_]

Glede izèrpnih in kvalitetnih razlag se popolnoma strinjam. Kapo dol in še enkrat hvala.

Ne najdem, kje v mojih shemah je zemlja priklopljena na nulo?

Tokokrog je sklenjen, ko teèe napetost iz + proti -. Zakaj mora biti - povezan še z ozemljitvijo?

Jutri bom naredil test obstojeèe omarice, brez gorilca (ga moram sestavit skupaj). Zanima me, èe bi lahko vzel navadno žico in sklenil kontakt namesto fotocelice, da bi preveril delovanje.

Te napetosti bom pomerim z obièajnim voltmetrom. Moram biti posebej pozoren na kakšen kontakt?

[reber]

Ozemljitev je samo zaradi varnosti. Ozemljitev ali zemlja je na potencialu nièle, oziroma obratno. Nièla je na potencialu zemlje, tako bo bolj pravilno, saj je v elektro distribucijskem omrežju v vsaki transformatorski postaji nièla ozemljena, na poti do hiš je nièla ozemljena še veèkrat. Hiše in stvari okoli nas so vsaj delno ozemljene, saj se dotikajo zemlje, prav tako ljudje, saj hodimo po tleh, zato morajo biti prevodni deli elektriènih naprav, ki se jih lahko dotaknemo, ozemljeni. Èe bi prišlo v notranjosti naprave do preboja, bi faza lahko bila prisotna na ohišju naprave in bi ob dotiku prišlo do elektriènega udara osebe. Ker je ohišje praviloma ozemljeno, bo ob morebitnem preboju tok stekel v zemljo, skurilo bo varovalko oziroma bo izklopil FID.

Èe nièla v omrežju ne bi bila ozemljena, v bistvu ne bi bila nièla in bi lahko imela potencial proti zemlji, prav tako faza ne bi imela potenciala proti zemlji 230V, ampak kar nekaj, tako kot nièla. V tem primeru bi imel samo izmenièno napetost 230V, brez potenciala proti zemlji, kot èe bi imel loèilni transformator.

Test omarice brez gorilnika ne bo pokazal nièesar, razen èe boš simuliral fotocelico, saj bo v nasprotnem primeru èas potekel in bo vklopilo RE1 in bo praviloma ostal vklopljen do reseta. Simulacija fotocelice naj bo kar upor recimo 1K ohm, sicer pa lahko pomeriš upornost fotoupora v fotocelici v temi in pri svetlobi. Lahko imaš namesto fotoupora tudi foto diodo ali pravo sonèno celico v miniaturni izvedbi. Kaj imaš, ugotoviš z meritvami, lahko se samo spremeni upornost, ki je enaka v obe smeri, to bo foto upor, sicer pa, èe ti daje napetost, je lahko foto celica. Za vklop releja s tranzistorjem je pri tako preprostem vezju skoraj vseeno kaj imaš, pomembno je le, da ti v prisotnosti ognja vkljuèi RE2.

Povezave, ki so napaène, je treba popraviti in uporabiti prave barve.

[Damjan_]

Danes sem delno preizkusil omarico. Zadeve delujejo kako je reber napisal. Ko se vklopi, zaène bimetal svojo pot proti kontaktu, ki traja dobrih 10s. Po tem èasu se vse odklopi in napetost je pri kontaktu 10, ki ga je potrebno povezati z luèko-napaka. Bimetal se sam vrne nazaj v prvotni položaj. Reset je odklop iz elektrike.

Fotouporu sem pomeril upornost. Sicer mi je kazalo zmeraj malo drugaèe ampak nekako je v delni temi upor cca. 100 kOhm, ko sem pokril celico je oz. ni kazalo niè (neskonèni upor), pri luèi pa samo 40,7 Ohm. Pomeril sem tudi napetost, ki gre na fotocelico in je cca. 31V.

Èe sedaj povežem kontakta X1,11 in X1,12, torej sklenem tokokrog teh 31V, potem se aktivira rele 2.

Ali lahko za povezavo uporabim navadno žico?

[reber]

Ne vem kaj misliš z "navadno žico" in katero povezavo. Naèeloma so vse žice nekako navadne, obièajne, torej, ja, lahko.

Kako fotocelica vklaplja rele 2 sem narisal shemo, preprosta vezava tranzistorja z baznim preduporom.

[Damjan_]

Mi lahko, lepo prosim poveš, kaj vklaplja stikalo na omarici, kjer gre faza direktno v gorilec ?

[reber]

Ne vem in ne morem vedeti, ker tvoj naèrt ni pravilen, boš moral narisat na novo, nekako ni smiselno tako kot je narisano. Napisal sem, kje je problem, vzporedno s kondenzatorjem motorja ne more in ne sme biti niè. Motor in kondenzator zriši na novo, prav tako po možnoasti ugotovi upornost navitij motorja, barve žic, ...

Shemo preglej ponovno, sicer pa bo treba kaj na novo povezati tako, da bo pravilno. Trenutno po tej vezavi je vseeno èe stikalo preprosto prevežeš in ga uporabiš kot glavno stikalo.

Èe boš zadevo dodelal na standardni 7 polni priklop, bo tako ali tako potrebno nekaj predelave in ureditev vezave.

[Damjan_]

Sedaj sem probal priklopiti omarico in predgretje....

Na termostat gresta samo faza in nula, potem pa iz njega faza na ogrevalni element in nula.

To se mi ni zdelo težko zato sem ta del priklopil. Luèka na termostatu se je prižgala in zgleda kot, da je vse OK. Za vsak sluèaj sem se z fazenbriferjem dotaknil kovinskega ohišja in luèka sveti

Kamorkoli se dotaknem z fazenbriferjem po kovini luèka sveti. Sedaj pa resno vprašanje. Je to normalno ali me bo ubilo, èe se dotaknem ohišja z roko. Ozemljitve, kot sem povedal ni.

Èe dodam ozemljitev bo vrglo varovalko ven ali bo samo fazenbrifer nehal svetiti?

[reber]

Fazenprifer bo nehal svetit èe ne bo pa usekalo, lahko najprej ozemljitev na ohišje prikljuèiš prek žarnice, èe ne bo zasvetila, potem je ok in priklopiš direkt, kakor je tudi pravilno.

[Damjan_]

Aha OK. Sem domneval, da èe je faza na ohišju, da to pomeni da je grelni element v stiku.

Grelni element sem vzel ven in priklopil le njega. Greje in na oko je vse ok. Zmeril sem napetost, tako da sem se dotaknil grelnega elementa in 1x nule, kaže ene 190V in enkrat na zemljo kjer je pokazalo 160V.

Element je kar umazan zato je možna razlika v napetosti zaradi umazanije.

Se pravi, vmes med element in nulo vstavim žarnico, da vidim, èe bo posvetila? ....sicer ne razumem zakaj ne bi, èe je napetost blizu 200V ampak, kot sem povedal že na zaèetku, ne zastopim vsega

[reber]

Èe se bojiš kratkega stika ko bi prikljuèil zemljo na ohišje, sem napisal da veži vmes žarnico. Èe ti na ohišju kaže neko napetost, je ta napetost veèinoma zaradi kakšnih parazitnih upornosti, indukcije ali kapacitivnega vpliva, kar je dovolj, da tlivka v fazenpriferju (fazni preizkuševalec) zasveti ali vsaj malo zabrli. Ko ohišje povežeš z zemljo, lahko teèe v zemljo tudi nek zanemarljivo majhen oziroma majèken tok. Seveda obstaja tudi majhna verjetnost, da kje prebija in je res napetost na ohišju zaradi preboja. Èe preboja ni bo žarnica ostala popolnoma ugasnjena. Multimeter pokaže napetost zaradi njegove visoke notranje upornosti, èe bi pomeril s kakšnim analognim multimetrom, ki ima razmeroma nizko upornost, bi nameril le nekaj malega ali še to ne.

[Damjan_]

Povezal sem žarnico, ki je primarno namenjena luèki za napako in sveti. Prvo sem jo vezal ohišje na nulo in nato ohišje na zemljo, v obeh primerih sveti.
Razmišljam, èe sta mogoèe faza in nula na grelcu obrnjeni? ... bi lahko bil to srž napake?

V prilogi je slika pred grelca. Sem z ohm metrom pomeril med kontaktoma pa ne piska?

Pomeril sem tudi upor faze na ohišje pa kaže cca. 3 Mega Ohm. Èe je to zadosti pa ne vem.

[reber]

Èe je ta luèka za napako tlivka, je to enako kot fazenprifer

Vzemi žarnico v pravem pomenu besede, boš že kakšno našel, spet jih prodajajo, dobra bo tudi halogenska. Moè žarnice, niti ni pomembno, vsaj 5W naj bo, še najbolje 100W.

Grelec bi lahko prebijal, ampak najprej naredi tako, kot sem napisal.

[Damjan_]

Sem poizkusil z žarnico in ne gori.
Potem sem ozemljil in je bilo vse OK.

Oèitno je bila res "problematièna" tlivka

[mirator]

Me sicer veseli, da je vse OK, vendar pa me vseeno malo skrbi, ker ti izgleda pomen ozemljitve ni povsem jasen. Å e enkrat si preberi lepo razlago, ki jo je podal @reber.
Ozemljitev nima z obratovanjem (delovanjem) gorilca nobene veze in je izkljuèno kot zašèita pred elektriènim udarom. Tudi, èe jo odklopiš mora gorilec delovati, samo potem boš v veliki nevarnosti, da te bo streslo. Torej rumeno zeleni vodnik poveži na kovinske dele, z nulo je lahko povezan samo v razdelilcu. In od razdelilca do gorilca ne sme biti nikjer prekinjen.

[Damjan_]

V tem èasu sem kar nekajkrat preizkusil gorilec vendar se vedno znova pojavlja napaka, da ne pride do vžiga.

Vèasih se vžge, vèasih se ne. Še celo tako je, da je npr. napaka, naslednji dan pa ponovno vžge.

Gledal sem in opazil, da je vsaj del napake na elektrodah, ker iskra ne preskakuje na koncu elektrod ampak vèasih prebija kar nekje vmes. Zato sem elektrode razdrl in ugotovil, da so elektrode 2mm žica, ki je vstavljena v keramièni tulec. Skratka elektrode sem razdrl, z žièno krtaèo oèistil, pa še vedno enkrat vrže iskro kjer mora, spet drugiè vrže iskro takoj na mestu kjer se konèa keramika v cev dovoda olja. Razdalja med elektrodama je cca. 3mm med elektrodo in cevjo pa 1cm, pa raje vrže v cev kot v elektrodo

Je možno, da se žici (elektrodi) poslabša prevodnost?

Ali je težava bolj v kablu, ki povezuje elektrodo z ohišjem. Zanimivo je da je + kabel vsaj še enkrat debelejši kot -

Èe porinem elektrode bolj naprej, potem iskra ne prebija, se pa takrat olje nabira na elektrodah, kar dokaj hitro naredi nekakšen most (usedlin) med + in -, in potem iskre niti ni.

Spomnim se da je pri avtomobilih dostikrat bilo potrebno menjati kable, ki so prišli na sveèke, ker so prebijali je tukaj kakšen podoben vzorec.

[reber]

Ja, prišel si do težave, ki sploh ni elektrièna, paè pa so to fine nastavitve, ki jih morda zaradi dotrajanosti nikoli ne moreš dobro nastaviti. Te fine nastavitve so predvsem nastavitve zraka, veèinoma gre to za sekundarni zrak, ki prihaja iz ventilatorja mimo šobe. Za slabo razpršitev je lahko kriva tudi nekoliko izrabljena šoba ali pa prenizek tlak lamelne èrpalke, nepravilne nastavitve doziranja olja, ali na kratko, ... gre za tipiène simptome mehansko izrabljenega gorilnika, dela ali pa ne dela, kakor ga prime.

Pri VN vžigu je tako, da elektrode niti niso tak problem, bolj lokacija, ki mora biti izven razpršenega olja, èe ne se nanje nabira tekoèina, ki se potem tudi cvre na koncu elektrod, da se naredi packarija. Èe so elektrode preveè izven razpršenega olja, se potem slabo vžiga, tako da je to res zoprna nastavitev, marsikdo bi mislil, da niti ni pomembno, ampak je, zelo je pomembno in ni univerzalnega recepta, sploh ne za gorilnik, ki je že malce zdelan in obèasne težave pri vžigu postanejo normalno stanje, ki se vedno bolj pogosto pojavlja. No, ker vse to že dolgo poznam, sem ti že bolj na zaèetku omenjal menjavo in da ne vidim smisla v oživljanju, ker gre za kurilno olje, saj lahko kurilno olje bolj ekonomièno kuriš z bolj primernim gorilnikom, ki zna biti veliko bolj preprost za uporabo in tudi delovanje je bolj preprosto. Na koncu je najbolj pomembno tisto, kar si se uspel nauèiti, vsako znanje je lahko zelo veliko vredno in tega nikakor ne smemo zanemariti.

[Damjan_]

Težav je res veè, o tem ni dvoma....

zakaj pa iskra prebija in ne preskakuje na mestu kjer mora, pa je tema na mestu

Kakšna je postavitev elektrod me je gorilec nauèil kar sam ...iskra je zelo moèna tako, da vžge pri vseh nastavitvah pred šobo, se pa nabere packarija in je tema.... èe pa so bolj nazaj, da niso v razpršenem olju pa iskra prebija----tu je težava.

Menim, da je rešitev:
1. Elektrode ravno toliko nazaj, da niso v olju in
2. da iskro meèe kjer mora.

Prvo znam, s št.2 imam težave.

Prvo bom zamenjal - kabel ter dal debelejšega,.. bom sporoèil, èe se iskra kaj premisli in zaène ubogat

......nauèil pa sem se ogromno za kar sem vsem, ki so sodelovali v temi hvaležen. Upam, da bo Janezku tudi kaj ostalo v glavi.

[Spajky]

Jest bi probal elektrodi na špici zbližat na 2mm, èe so na zaèetku na 3mm; bo veèja verjetnost, da bo vžgalo na konici kot pri zaèetku ... probat ni greh ...

[reber]

Pri oljnem gorilniku so elektrode kar okoli 5mm narazen, pomaknjene ravno toliko nazaj, da so izven razpršenega olja. Zrak, ki piha, iskro pomakne precej naprej, èe je zrak narobe nastavljen, iskra ni tam, kjer bi morala biti. Èe vèasih malo prebija iskra na šobo, ni niè tako hudo narobe, seveda èe je transformator polno galvansko loèen in nima sredinskega odcepa na VN navitju, ki je povezan na ohišje. Premajhna razdalja med elektrodama ne bo dala dovolj iskre, obloèni lok bo prekratek in zrak tega obloènega loka ne bo upognil naprej v smeri zraka.

Zakaj ni iskra tam, kje rmora biti, je lahko kriva umazanija, nepravi položaj elektrod, neprava razdalja med elektrodama, nepravi odmik od kovinskih delov, neprava nastavitev zraka, zapackane elektrode, ...