www.elektron.si

[flomaster]

Oèe mi je iz odpada prinesel nekaj transformatorjev, ki so bili v elektro omaricah odsluženih strojev. Napajalna napetost je neznana, stroji so bili ameriške ali angleške izdelave, ne vem. Transformatorji so videti lepi in brezhibni, žal pa ni nobenih oznak in podatkov. Meril sem z ohmmetrom in doloèil primar, to je tisto navitje z višjo upornostjo, ker ima veè ovojev, ampak tako navitje ni samo eno, sedaj sem pa v dvomih. Nekje sem prebral, da se to prikljuèi na variak in poèasi dviguje napetost in se potem meri napetost in tok, ampak ne poznam ali ne razumem natanènega postopka. Ali mi lahko prosim kdo natanèno opiše postopek, kako doloèiti napetosti navitij, po možnosti brez variaka. Èe bi bil preprièan, da je transformator za 220V, bi ga prikljuèil na to napetost, ostala navitja bi potem doloèil z voltmetrom. Malo sumim, da je transformator mogoèe za 110V in ga ne upam kar prikljuèiti, pa še variaka nimam.

[potepenc]

Test transformatorja z variakom je preprost, potrebuješ še voltmeter in ampermeter. Meriš napetost na navitju transformatorja, ki ga testiraš in tok skozi navitje.

Meritev narediš pri veè razliènih napetostih, veè meritev bo, bolj natanèen bo rezultat. Narišeš graf iz dobljenih meritev da dobiš krivuljo. Krivulja je nekaj èasa skoraj linearna, potem se zaène strmo vzpenjati, tam je koleno in nazivna napetost navitja je malo pred kolenom. Za preizkus metode lahko prej testiraš en transformator, za katerega imaš vse podatke.

Brez variaka je meritve bolj težko narediti, ker rabiš veliko razliènih napetosti. Namesto variaka bi lahko uporabil transformator z veliko odcepi, èe bi ga imel Mogoèe bi lahko poskusil s predupori, seveda naj bodo upori bolj moène sorte, kakšen reostat mogoèe. Èe se želiš muèit s tem, kar izvoli raje si nabavi variak, ker ga boš še veèkrat potreboval poglej malo po oglasih, se vèasih ugodno dobi kakšen rabljen.

[flomaster]

Hvala za ideje. Že dolgo si želim, da bi imel variak, ker bi ga že veèkrat rabil. Kupil ga nisem, ker so dragi in ker ga nisem tako nujno rabil. Poèasi se zaèenjam zavedati, da brez variaka res ne bo šlo, grem brskat po oglasih

[reber]

Upam, da si že našel variak (nastavljivi transformator), da boš lahko na preprost naèin naredil meritve.

V prilogi je ZIP datoteka, v kateri je zapakiran PDF s shemo in predlogo za graf na listu A4 formata, zraven je Å¡e nekaj primerov v XLS (excel) dokumentih s tabelo in grafom.

Kot je že potepenc napisal, rabiš variak, ampermeter in voltmeter, vse to prikljuèiš po shemi in meriš. Èe boš delal roèno, vrednosti vnašaš v graf, toèke povežeš, da dobiš krivuljo. Èe boš delal s pomoèjo excela, lahko uporabiš eno od predlog (so vse enake), preprosto vneseš drugaène odèitke toka za podane napetosti, graf se bo popravil in ponovno zrisal sam. Slednje je seveda bolj enostavno, èe imaš raèunalnik v bližini kjer boš delal meritve, seveda jih lahko zapišeš na list in kasneje vneseš v excel.

Shema je preprosta, zato upam, da je popolnoma razumljiva. V priloženih meritvah za razliène (razliène vrste in razliène velikosti) transformatorje boste lahko opazili, da je krivulja oziroma koleno nekje bolj izrazito, drugje manj izrazito in je bolj blago. To je razlika med toroidnim transformatorjem in klasiènim transformatorjem z EI jedrom. Toroidni transformator ima koleno bolj izrazito, klasièni EI manj izrazito.

Kako doloèiti nazivno napetost navitja? Naredimo meritve in zrišemo graf. Graf prikazuje narašèanje toka skozi navitje. Koleno se nahaja nekoliko nad nazivno napetostjo, kar pomeni, da je nazivna napetost vedno malo pod kolenom. Veèinoma lahko prièakujemo, da so transformatorji narejeni za neke standardne napajalne napetosti, zato lahko to napetost zlahka doloèimo.

V pripetih primerih sta dva toroidna transformatorja, ki imata primar z odcepom, zato je koleno pri razlièni napetosti. Èe gre za transformator 220 ali 230 V bo koleno nekje okoli 250V lahko tudi malo veè.

Koleno v krivulji pomeni, kdaj jedro pride v zasièenje in od te toèke naprej pretvorba napetosti ni veè pravilna, zato se prestavno razmerje spremeni, tudi tukaj bi lahko naredil meritve. Do kolena se prestavno razmerje praktièno ne spreminja, od kolena naprej pa je spremenjeno in popaèeno.

Koliko je koleno nad nazivno napetostjo je odvisno tudi od tega, kako je transformator navit, je to blizu zasièenja ali pa ima še nekaj rezerve. Èe ima transformator nekaj rezerve, je napetost sekundarja v obremenjenem stanju opazno nižja od napetosti v prostem teku. Èe je transformator navit blizu zasièenja, je napetost sekundarja v obremenjenem stanju le malenkost nižja od napetosti v prostem teku. Obremenjeno stanje pomeni maksimalno nazivno obremenitev. Napetost prostega teka pomeni popolnoma neobremenjen transformator.

Seveda je smiselno, da metodo najprej preizkusite na transformatorju, za katerega imate podatke in jih potem primerjate s temi podatki. Dobljen vzorec potem primerjate z meritvami neznanega transformatorja.

[potepenc]

Lepo razloženo

Te excelove predloge bodo tudi meni prav prišle, mogoèe tudi graf v pdf-ju, ker sem se vedno po nepotrebnem muèil z risanjem na papir

Malo me bega napetost 350V na grafu, nisem še videl variaka z izhodno napetostjo višjo od 300V, tam do 270V so najbolj pogosti, lahko tudi samo 250V ali manj. Ena možnost je uporaba transformatorja za dvig napetosti ali uporaba 3 faznega variaka in uporaba medfazne napetosti.

[Spajky]

Lahko testiraš tudi z moèno žarnico v seriji s primarji, Boš videl vsaj razmerja voltaž na odcepih; èe ima kaki dve navitji loèeni in eno je primarno (meri ohm upornost navitij prej) in drugo da ven isto napetost, je tudi èe je za 110VAC ga možno uporabit na naši napetosti. Dve taki 110VAC navitji v serijo pa je